Eni za, drugi proti enotni ceni knjige

V Mladinski knjigi se jim zdi predlagani Zakon o enotni ceni knjige, po katerem bodo imele knjige isto ceno ne glede na lokacijo prodajalne, nujno potreben, da bi založništvo in knjigotrštvo še naprej kljubovalo neprijaznim razmeram na trgu, kar je tudi pogoj za ohranitev predvsem kakovostne slovenske knjižne produkcije. Prepričani so, da zakon ne škoduje nikomur, ki želi na knjižnem trgu delovati v duhu poštene konkurence, hkrati pa tako založnike in knjigotržce kot avtorje ščiti pred nelojalno konkurenco, ki jo vidijo predvsem v prihajajočih spletnih trgovcih s svetovnim monopolom.

Direktor in odgovorni urednik GV Založbe Boštjan Koritnik se ne strinja. So največja založba pravne literature v Sloveniji, ki nudijo velike popuste za študente. Prodajajo strokovne knjige, namenjene odvetnikom, menedžerjem in študentom prava, ekonomije ali poslovnih ved. Za nekoga so torej delovno orodje in je logično, da morajo plačati več, za študenta pa so šele pot do možnosti finančne neodvisnosti in samostojnosti, je pojasnil. Predvideva, da bo manj naklad in več fotokopiranja s strani študentov.

Predsednico društva slovenskih knjigotržcev in lastnica neodvisne knjigarne Libris iz Kopra Ingrid Celestino veseli, da lahko knjigo srečamo na tako številnih prodajnih mestih, vendar jo jezi, če je nova knjiga na različnih prodajnih mestih dostopna po različnih cenah, običajno zunaj knjigarn po nižjih. Po njenem mnenju želi zakon ravno to preprečiti in doseči enakopravnost prodajnih mest in kupcev. ''Zanimivo pa je, da se na knjigo velikokrat gleda kot na povsem običajno blago, ki mora spoštovati svobodno konkurenco in tržne zakonitosti ter se pri tem pozablja na njen dvojni značaj – poleg ekonomskega še kulturni,'' je poudarila.

Direktorica Založbe Obzorja Nevenka Richter Peče nasprotno meni, da zakon ni potreben. ''Knjiga pri nas nima nobenega posebnega statusa in morajo založniki preživeti na trgu, tako da je vsak založnik razvil svoj koncept trženja, ki ga je seveda prilagodil zvrsti knjig, ki jih prodaja. Tisti, ki mu to ni uspelo, ni več na trgu,'' je opozorila. Prepričana pa je, da bi bilo treba knjige, ki jih subvencionira država, prodajati po nižji ceni, ki se da urediti s pogodbo in zato ni potreben zakon.

V Založbi Rokus Klett se s predlogom zakona strinjajo in verjamejo, da bo pripomogel k ureditvi knjižnega trga. Večina vsebine v predlaganem zakonu pa je že zdaj del njihove interne založniške politike. Tudi Študentska založba načeloma podpira vsakršno urejanje razmer na sicer močno ogroženem trgu knjige. Podpirajo tudi Zakon o enotni ceni knjige, četudi menijo, da gre zgolj za prvi korak na še dolgi poti do urejenih razmer.