Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so ženske kar trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški, saj je nasilje v partnerskem odnosu od dopolnjenega 15. leta starosti doživelo 75,5 odstotka žensk in 24,3 odstotka moških. Zlasti pomembne so ugotovitve, da so ženske pogosteje žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za nasilje, ki se ponavlja.
Društvo SOS telefon že 34 let žrtvam nasilja nudi vso potrebno podporo v različnih oblikah. V lanskem letu so prejeli 2200 klicev, kar je povprečno šest klicev na dan. Ti so povezani s psihičnim, fizičnim, spolnim, ekonomskim nasiljem, zanemarjanjem, zalezovanjem, spletnim nasiljem, nasiljem nad otroki, nad ženskami, starejšimi, redko pokličejo tudi moški.
V njeni koži: 23 zgodb žensk, ki so preživele nasilje
16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami v društvu začenjajo s svežo knjigo V njeni koži. Knjigo, ki združuje 23 zgodb žensk različnih starosti, različnih socialnih in družbenih slojev, različnih izobrazbenih struktur, različnih prepričanj, ki pa imajo nekaj skupnega – druži jih dejstvo, da so preživele izkušnjo intimnopartnerskega nasilja.
"Ideja o knjigi je zorela kar nekaj časa, saj se v društvu veliko pogovarjamo o tem, kaj vse žrtve nasilja doživljajo v nasilnih odnosih, kaj se zgodi potem, ko poiščejo pomoč, na kakšne vse ovire naletijo znotraj sistema, ko nasilje prijavijo. Kako zelo je odvisno, na koga naletijo in da temu ne bi smelo biti tako, kako zelo so včasih razočarane in kako veliko časa in podpore potrebujejo, da bi se postavile na noge in zaživele mirno življenje brez nasilja," so zapisali v sporočilu za javnost.
Knjiga po njihovih navedbah daje vpogled v boleče izkušnje nasilja za štirimi stenami, in to na način, da o njem spregovorijo tiste, ki so ga doživljale. Prek zapisov se bodo bralci soočili s tem, kaj pomeni biti žrtev nasilja, kako različno se s to izkušnjo lahko spopadamo in kako težko se je iz kroga nasilja izviti.
Najmlajša intervjuvanka danes šteje 22 let, najstarejša 73. Povprečna starost vključenih intervjuvank je 44,6 let. Od 23 vključenih intervjuvank jih je 14 višje- in visokošolsko izobraženih, devet jih ima dokončano srednješolsko izobrazbo (srednjo poklicno šolo, srednjo strokovno šolo ali gimnazijo). V času intervjuvanja je bila ena intervjuvanka študentka, dve sta upokojeni, dve brezposelni, dve intervjuvanki sta bili samozaposleni, druge pa redno zaposlene.
'S knjigo jim dajemo glas'
Žal ljudje dejansko pogosto še vedno verjamejo, da so žrtve same krive za nasilje, ki ga doživljajo. Na ta način seveda žrtvam jemljemo moč, da bi hitreje zmogle prekiniti nasilni krog in izstopiti. "Sama si si kriva" je stavek, ki si ga pogosto ponavljajo, saj jim povzročitelji to prepričanje sčasoma vsadijo v zavest. Ena od intervjuvank pove, kako tisti, ki niso nikoli doživljali nasilja, ne morejo govoriti, kaj bi morale žrtve storiti in kako se vesti. Oditi iz nasilnega odnosa je izjemno težko, ljudje pa so pogosto polni sodb, kako so žrtve same odgovorne, da doživljajo nasilje.
"Ne glede na to, da že dolga leta delujem na področju nasilja nad ženskami in nad otroki, me je vsaka zgodba, vsaka izpoved posebej, pretresla. Ko sem sedela z ženskami in poslušala njihove izpovedi, pa ko sem brala transkripte izpovedi drugih žensk, in kasneje, ko sem zapisovala njihove besede v tekočo izpoved (bilo nas je na srečo več, ki smo vse to izvajale), sem se v sebi vsakokrat znova soočala s tem, kako dragoceno je, da so nam na tak način dovolile vpogled v njihov svet," pove Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
Vsaki posebej je globoko hvaležna za to, da je bila pripravljena sodelovati in se ponovno soočiti s preteklostjo zato, da bi morda njihova izkušnja prispevala k spremembam, k boljšim in hitrejšim izhodom iz nasilja in učinkovitejšim sistemskim rešitvam. "Knjiga je na voljo tako strokovni kot tudi širši javnosti. Vsekakor si želimo, da bi jo čim več brali... Vsi."
Njihovo delo je tek na dolge proge
V društvu se zavedajo, da je njihovo delo tek na dolge proge. "Nikdar končano, včasih z občutkom, da smo naredili tri korake naprej, pa pet korakov nazaj. Vendar se premika. Na področju zakonodaje, prepričanj, boljše obravnave na institucijah... A naj zaključim raje z mislijo iz knjige. Reginin občutek, ki ga je opisala tako zelo otipljivo, je naše vodilo za delo. To je naše poslanstvo. Veseli bomo vseh, ki se nam na tej poti pridružijo."
"Povedala bi še, da je bil v mojem primeru najpomembnejši trenutek, ko sem sprejela odločitev, da ne bom več živela v nasilju. Potem se je vse poklopilo in je šlo tako, kot bi se zložile vse kocke. Vse se je zgodilo točno tako, kot je bilo prav. Zadihala sem. Kot da se dušiš, nato pa prideš na svež zrak, vdihneš in rečeš: Ahhhh, to je to. Življenje je lepo!" - Regina
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.