Deželna vlada na avstrijskem Koroškem je v soglasno sprejeti resoluciji pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogajanjih poskrbi, da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koroške deželne zgodovine, kot je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi. Banka Slovenije je namreč v osnutkih za slovenske kovance za evro predvidela knežji kamen na kovancu za dva centa.
Koroški deželni glavar Jörg Haider meni, da je nesprejemljivo, da se v Evropi, kjer meje ne igrajo več vloge, ustvarjajo kulturne meje. Obenem je Haider zatrdil, da je "treba opozoriti sosede, da ne poskušajo znova obujati veleslovenskih sanj".
Koroški deželni zbor je že 7. novembra 1991 v resoluciji odločno nasprotoval upodobitvi koroškega knežjega kamna na tedanjih plačilnih bonih v Sloveniji. Slovenija naj bi takrat v interesu dobrososedskih odnosov opustila načrt, da knežji kamen upodobi tudi na tolarskih bankovcih.
"Mit o državi karantanskih Slovanov kot zibelki današnje slovenske države je docela nezgodovinski," so zapisali v resoluciji. Ta še pojasnjuje, da je bil knežji kamen pomemben za zgodnjesrednjeveško slovansko kneževino Karantanijo in za kasnejšo vojvodino Koroško. Na njem so do leta 1414 ustoličevali koroške vojvode, pri čemer je meja Karantanije potekala na Karavankah.
Koroška deželna vlada se je v svoji resoluciji sklicevala tudi na slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja, ki naj bi upodobitev knežjega kamna na plačilnem sredstvu Republike Slovenije označil za docela neprimerno. Že v ponedeljek sta proti uporabi knežjega kamna na omenjenih kovancih protestirala predsednik Haiderjeve stranke BZOe na avstrijskem Koroškem Martin Strutz in koroški Heimatdienst (KHD).
Heimatdienst bo tožil Slovenijo
Član predsedstva Koroškega Heimatdiensta (KHD) Andreas Mölzer, ki je hkrati tudi poslanec avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v evropskem parlamentu, je na zadnji seji KHD napovedal, da bodo zahtevali uradno priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji in zagotovitev osnovnih pravic zanjo. Obenem je KHD ostro zavrnil napovedano pritožbo Narodnega sveta koroških Slovencev na Evropskem sodišču glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.
Kot meni Mölzer, "politika zavračanja Slovenije do njene nemške narodne skupnosti vsekakor upravičuje internacionalizacijo." Potem ko je evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in večjezičnost Jan Figel nedavno pisno odgovoril Mölzerju, da so vprašanja zaščite manjšin v pristojnosti posameznih držav članic EU, se namerava avstrijski poslanec v evropskem parlamentu zdaj obrniti na Evropsko sodišče za človekove pravice.
"Primer za Evropsko sodišče za človekove pravice nista ne dežela Koroška ne republika Avstrija, ki slovenski narodni skupnosti zagotavljata obsežne manjšinske pravice, temveč Republika Slovenija, ki ostanku nemške manjšine prepoveduje celo postavitev zasebnih dvojezičnih tabel," meni Mölzer v izjavi KHD.
KHD je odločno zavrnil tudi internacionalizacijo vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, ki jo je sprožil NSKS. Ta naj bi le "zacementirala pozicije in onemogočila soglasno rešitev". Slovenska stran naj bi poskrbela predvsem za konkretne ukrepe za poglobitev medsebojnega zaupanja. K temu naj bi bila pozvana tudi Slovenija, ki doslej "ni pokazala niti osnovne pripravljenosti, da avtohtono nemško narodno skupnost ustavnopravno prizna kot manjšino in ji prizna osnovne pravice," je še zapisal KHD v izjavi po svoji zadnji seji.
