'Kmetu je treba povrniti ugled'

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je na današnjem šestem vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi pri Šentjurju, na katerem se je zbralo okrog 2000 kmetov, povedal, da mora sodobna družba priznati kmetstvu in kmetijstvu vlogo, ki jo je odigralo v zgodovini slovenskega naroda, kmetu pa povrniti ugled in izraziti spoštovanje.

Pogačnik je na srečanju, ki je potekalo pod geslom Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje, spomnil, da je bilo kmetstvo na Slovenskem že od nekdaj, kljub večstoletnemu zatiranju in podjarmljenju z različnih strani, nosilec slovenske narodne zavesti in slovenske besede. Kmet je zanj tudi danes nosilec temeljnih vrednot. Zaznamujejo ga vztrajnost, delavnost, skromnost in odgovornost do dela in ljudi. Ker je v nenehnem stiku z naravo in od nje tudi odvisen, jo spoštuje in neguje, je dejal minister.

Meni tudi, da se danes številni vse bolj zavedajo pomena kmetijstva in njegove večnamenske vloge, čeprav proizvodnja v najširšem pomenu besede še vedno ostaja njegova osnovna funkcija. Po Pogačnikovih besedah imamo danes po zaslugi kmetov obdelana polja, pokošene travnike in urejene nasade, ki dajejo Sloveniji njeno značilno podobo.

Minister je poudaril, da smo prevečkrat priča pojavu, da se kmetijstvo kar povprek označuje za največjega onesnaževalca okolja in krivca za podnebne spremembe. To je tudi odločno zanikal in dejal, da številke kažejo, kako je kmetijstvo med onesnaževalci s svojim 10-odstotnim prispevkom dejansko na repu tovrstne lestvice.

Prepričan je, da kljub krizi uspevamo z dovoljenimi državnimi ukrepi in ukrepi skupne kmetijske politike ohraniti stabilnost in pomagati vsem kmetijskim gospodarstvom, še posebej pa tistim v težavah.

Po njegovi oceni država poskuša intenzivno reševati probleme, ki se nabirajo v kmetijstvu, tudi zaradi krize, ki te panoge ni zaobšla. Pogačnik meni, da so kratkoročni ukrepi nujni zaradi ohranjanja proizvodnje, skupna kmetijska politika pa je slovenskemu kmetijstvu letos prinesla 266 milijonov evrov, država pa bo zagotovila preostalih 240 milijonov evrov.

Glede mlečnih kvot je minister povedal, da kmete seveda skrbi ohranjanje proizvodnje, če cena pade pod ekonomsko učinkovitost. Zato se, tako Pogačnik, pripravljajo potrebni ukrepi, ki bodo zagotovili stabilizacijo mlečnih kvot.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je opozoril na nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, zato država mora poskrbeti za socialni standard drugih struktur, saj analize kažejo, da povprečna slovenska družina za hrano nameni kar 40 odstotkov mesečnega družinskega proračuna.

Za Smrkolja je največji problem slovenskega kmeta ta, da so kmetje pred desetimi leti najemali posojila za investiranje, zdaj pa niso zmožni odplačevati visokih obrestnih mer. Rešitev pa vidi v tem, da Slovenci kupujemo predvsem slovenske izdelke, da država vzpostavi enakovredno okolje za razvoj kmetijstva in da kmetje poiščejo notranje rezerve.