Z Andražem Svetlinom se srečamo na njegovi kmetiji v Podgorju pri Kamniku. Kmetija Pr' Prgav ima 400-letno zgodovino. Vprašanje je, kaj bi rekel njegov praded ob vremenskih razmerah, ki letos tako usodno krojijo življenja kmetov.
V očeh mu je razbrati skrb, nasmeh mladega dediča kmetije s 100 glavami živine hitro izgine, ko je govora o prihodnosti: "Saj ne vemo, kaj bomo. Letos smo sejali koruzo, stroški gnojil in ostalih potrebščin so se potrojili glede na prejšnja leta, zdaj nam jo je pa suša vzela. In to je kot igra na srečo, včasih ti uspe, včasih ne."
Zmotimo ga med pripravami na predčasno žetev koruze, bolje rečeno pridelka, ki prej spominja na kakšno visoko travo, kot pa na tretjo najbolj razširjeno žitarico na svetu. V tem obdobju rasti bi morala doseči okoli 3 metre. "Tega kombajna med koruzo v običajnih letih ne bi videli, koruza bi zdaj morala biti višja od tega stroja," zaskrbljeno doda, medtem ko se kombajn in traktor enakomerno drug ob drugem počasi pomikata po polju.
Silaža bo siromašna, cene krme v nebo
Koruznih storžev ni, le temni izrastki, ki, kot pojasni, ne prinašajo nič dobrega. "To je snetjávost, velik problem. Presuho je, koruza ni mogla razviti storžev, namesto tega na steblu poriva ven take sneti. To je problem za plodnost krav, za toksine v mleku. Po vseh težavah se bomo morali boriti še s tem.
Na sosednji njivi je sejal lucerno, eno najbolj hvaležnih krmnih rastlin, ki pa niti kalila ni, njiva je izsušena. "Prej smo na hektar v povprečju pridelali 15 ton koruznega zrnja, letos ni nič," pravi Svetlin, ki mora krmo kupovati: "Lani je stal hektar koruze za silažo 1200 evrov, letos stane 3000 evrov. Balirano seno je bilo 20 evrov, zdaj je 50 evrov. Vse se je podražilo, gnojila še posebej. Odkupne cene mleka so trenutno okoli 45 centov za liter, a so absolutno prenizke, dodaja. Mnogo cehovskih kolegov se zaradi preživetja že odloča zmanjševati stalež živine, Svetlin se temu za zdaj še upira: "Če zdaj začnem prodajati krave, bo trajalo 10 let, da spet obnovim to, kar smo leta gradili."
Brez namakanja hudi časi za kmetijstvo
Evropska unija trenutno veliko vlaga v namakanje kmetijskih površin, celo 100-odstotno. Tudi Svetlin je zato oddal vlogo, a težave so s pridobivanjem dovoljenj in soglasij. "Če bo še naprej tako suho kot letos, brez namakanja ne bo šlo več. Vendar je spet težava v tem, kakšen namakalni sistem vzpostaviti. Podtalne vode ni, akumulacijska jezera pa spet vzamejo obdelovalne površine, menim, da bi morala država tukaj ponuditi svoja zemljišča," pravi.
Kmetijsko ministrstvo v okviru Programa razvoja podeželja sofinancira investicije v izgradnjo namakalnih sistemov, vendar s pogojem pravnomočne odločbe. K vlogi za pridobitev odločbe je treba priložiti vodno dovoljenje, izveden mora biti predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje (če so preseženi pragovi, ki jih določa uredba), priložiti pa je treba tudi soglasja pristojnih organov, če območje namakalnega sistema leži na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih.
Trenutno je z namakalnimi sistemi v Sloveniji pokritih okoli 6500 hektarjev zemljišč, v gradnji je še 300 hektarjev, na ministrstvu pa obljubljajo, da bo namakanje v prihodnosti prioritetno obravnavano.
Zaradi podnebnih sprememb ni preprostih rešitev
Da je namakanje večplastna težava, opozarja Andreja Sušnik z Agencije za okolje (ARSO): "Kot se je letos izkazalo na Primorskem, moramo ob takih načrtih bolj skrbno upoštevati stanje vodnega vira, saj kmetijstvo ni edini porabnik vode. Treba je razmišljati o takih scenarijih, kot ga imamo zdaj na Goriškem in Primorskem, in narediti dolgoročne rešitve. V načrtih je treba upoštevati podnebne trende in spremembe.
Dodatno izpostavlja tudi šibko sodelovanje tako sektorjev kot tudi posameznih lastnikov zemljišč. Za projektiranje in izvedbo namakalnih sistemov je po zakonu potrebno 67-odstotno soglasje lastnikov zemljišč in kasnejša uporaba sistemov. Dejstvo je, da večina intenzivnih kmetij obdeluje najeto zemljo v lasti velikega števila nezainteresiranih lastnikov, kar otežuje izvedbo.
Še ena težava je v realizaciji projektov, ki jo otežujejo dolgotrajni in zapleteni administrativni postopki, soglasja ter prenašanje odgovornosti in spremembe prioritet ob spremembi politike. "Samo namakanje slovenskega kmetijstva ne bo rešilo," zaključi.
Najhujša suša doslej?
"Približujemo se razmeram, kot so bile leta 2003, le da ni bilo tako močne pripeke," opozarja kmetijska svetovalka Rozalija Gaberšek. V tem letu so namreč meteorologi izmerili najbolj izstopajočo sušo v tem tisočletju.
Sušomer ARSO je obarvan v rdeče oziroma oranžno. Izrazita oziroma izjemna suša pa bosta še naprej krojili življenje pri nas. V prihodnjem tednu obstaja možnost posameznih neviht, vendar predvidena količina padavin ne bo velika, ob posameznih plohah bodo možni manjši porasti vodotokov, a vodnatost večine rek bo ostala majhna. Zato tudi ni pričakovati znatnejšega obnavljanja podzemne vode. Stanje suše podzemne vode bo primerljivo trenutnim razmeram.
KOMENTARJI (238)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.