V roku, ki se je iztekel minuli petek, je zahtevke za povračilo škode zaradi prepovedi oddaje mleka oddalo 25 kmetijskih zadrug in mlekarn, zahtevki pa vključujejo preko tisoč kmetov. Kot je povedala direktorica agencije Sonja Bukovec, so vsi predvideni oškodovanci pravočasno oddali zahtevke, nekaj med njimi jih je nato moralo še dopolniti, skupna ocena škode pa naj bi bila predvidoma znana čez dva dni. Agencija bo prve odločbe poslala v tem tednu, temu pa bodo sledila tudi izplačila, je dejala Bukovčeva.
Poleg kmetov, ki so oddajali neoporečno mleko, bodo škodo dobile povrnjeno tudi mlekarne in zadruge, ki so organizirale odkup in uničenje mleka.
Še vedno pa niso znani rezultati dveh potrditvenih analiz mleka v tujih referenčni laboratorijih, kamor je republiška veterinarska uprava po odkritju prepovedanega kloramfenikola v mleku poslala 117 vzorcev mleka. Kot je pojasnil direktor veterinarske uprave Zoran Kovač, je bilo do konca minulega tedna vrnjenih 115 analiz vzorcev mleka, navzočnost kloramfenikola pa je bila potrjena v 17 primerih.
Glede vzroka pojava prepovedanega antibiotika v mleku so se v javnosti ponovno pojavila namigovanja, da naj bi ta v mleko prišel prek pršila dermo spray N, ki ga proizvaja ljubljanski Lek in ki naj bi ga nekateri kmetje po navodilu nekaterih veterinarjev uporabljali za zdravljenje vimena. Kot je znano, pa se pršilo lahko od leta 2000 uporablja le za zdravljenje živali, ki niso namenjene za prehrano ljudi. Kot je povedal predsednik sekcije zasebnih veterinarjev pri veterinarski zbornici Tomi Rumpf, posebna komisija sekcije že preverja informacije na terenu in bo v primeru ugotovitve kršenja veterinarske prakse predlaga ustrezne ukrepe.
Mlečna afera je vplivala tudi na poslovanje slovenskih mlekarn, saj se je njihov izvoz novembra na trge nekdanje Jugoslavije, predvsem na Hrvaško in v BiH, občutno zmanjšal. Zaloge mleka v mlekarnah, ki se že sicer srečujejo s presežki mleka, pa so se zaradi zmanjšanja prodaje v zadnjem času še povečale. Po besedah direktorja oddelka za stike z javnostmi pri Ljubljanskih mlekarnah Franca Zalarja so se zaloge mleka oz. mlečnih izdelkov Ljubljanskih mlekarn v zadnjem času povečale in so že večje od enomesečnega odkupa mleka (približno 22 milijonov litrov mleka).
Mlekarna kmetom ponuja sir
Ljubljanske mlekarne so zato približno 60 kmetijskim zadrugam, od katerih jemljejo mleko, predlagale, da bi plačilo za del mleka, prevzetega novembra in decembra, kompenzirali s sirom. Gre za približno 54 ton sira oz. približno 54 milijonov tolarjev.
Vsak kmet bi tako moral kot nadomestilo za del novembrskega in decembrskega plačila vzeti po 9 kilogramov sira mesečno. In sicer ne glede na to, ali dnevno odda 1000 ali pa le 5 litrov mleka. Kmetje za vse podrobnosti še niso izvedeli.
Kot je pojasnil Zalar, gre za običajni ukrep v kriznih razmerah, kadar pride do viškov mleka in ki so se ga že v preteklosti posluževale tudi druge mlekarne. "Na ta način se omili problem likvidnosti in poveča poraba oz. prodaja sira v Sloveniji," je dejal Zalar in dodal, da je večina kmetijskih zadrug ta predlog že sprejela.
V trebanjski zadrugi vztrajajo, da bodo kmetom razdelili le po tri kilograme sira mesečno in ne devet. In še to le tistim, ki z mlekom zaslužijo nad 30.000 tolarjev mesečno.
Zveza potrošniških združenj Slovenije pa je danes direktorju veterinarske uprave Zoranu Kovaču poslala javni poziv, v katerem zahteva pojasnila, zakaj je dva meseca, od prvih opozoril iz tujine do novembra, "molče gledal, kako potrošniki pijejo oporečno mleko". Predsednik združenja Andrej Cimer v javnem pozivu med drugim še ugotavlja, da porabniki niso dobili odgovora, kakšna je bila kontrola uvoza krmil v letošnjem letu in kolikšna pogostost vzorčenja.
