Kolona traktorjev in krava pred parlamentom

Gregor Mlakar kmetuje v Klemenčevem. "To je praktično naročje Kamniško-Savinjskih Alp. Kmetujemo v zelo težkih pogojih," opiše delo na vse tja do 1400 metrov nadmorske višine. Pravi, da je danes prišel predvsem zato, da bosta lahko naprej kmetovala tudi njegova sinova. "Kajti če bo šlo tako naprej, ne bosta mogla," je prepričan. 

"Vedno bolj pritiskajo na nas, nič ne smemo. Pri vsem smo pogojeni s papirologijo, ogromno papirjev imamo, raznih zakonov, odredb. Vse več je zveri, divjadi, ki nam povzročajo težave, nam poberejo pridelke, trgajo ograje. Nisi več varen na svoji domači zemlji, mi praktično nismo več gospodarji na lastni zemlji," se priduša danes opoldne, ko se je v prestolnico zgrnila množica traktorjev od blizu in daleč.

"Poskušali smo se že dogovoriti, pa ni nikogar, sploh si ne pridemo nasproti, kot bi stali na dveh bregovih," se priduša. "Ne zahtevamo hudih stvari, radi bi manj birokracije, da bi kmet bil cenjen in da bi ljudje spoznali, da kmet nima največjega deleža pri trgovski verigi oziroma pri končnem izdelku," poudarja. Pravi, da si želijo tudi obdelane krajine, da se bodo kmetje lahko širili in posodabljali: "Če ne bomo kmetovali, se bo vse to zaraslo in bo krajina povsem drugačna, ne bo metuljev, ničesar, postala bo pragozd. Če pa se ne posodabljaš, ostaneš zadaj in ne moreš kmetovati, mladina ne bo imela veselja," dodaja Mlakar, ki je po izobrazbi magister znanosti v kmetijstvu.

Narobe obrnjeni škornji v znak nestrinjanja

Stojiva pred njegovim traktorjem, ki ima spredaj nataknjena dva gumijasta škornja, še vedno umazana od zemlje. "Če jih obrneš narobe, to pomeni, da se ne strinjaš s kmetijsko politiko," pojasni, da so to prevzeli od nizozemskih kolegov, ki so se lani množično odpravili na ulice. 

"Tole pa je John Deer, star 10 let in je hribovsko prilagojen za naše razmere. Ni predrag, tako kot pravijo vsi, ampak ga moramo imeti, da lahko varno spravljamo krmo v hribih," pokaže na prevozno sredstvo, s katerim se je izpod Kamniških planin pripeljal v prestolnico. "Zdaj stane okoli 80.000 evrov, pred 10 leti pa je bil 50.000 evrov," opozori še na krepke podražitve kmetijske mehanizacije v zadnjem času, preden se povzpne v kabino in spelje. Kolona pred njim je namreč končno dočakala zavijanje na levo, na Šubičevo cesto, ki pelje mimo parlamenta.

Samo iz Kamnika je prišlo več kot 90 traktorjev. "Odločili smo se, da bodo samo traktorji, iz preprostega razloga, ker vemo, da ni treba, da v Ljubljano hodimo na razstavo strojev, ampak da pridemo z našim osnovnim delovnim sredstvom. Treba je vedeti, da je 70 odstotkov slovenskih traktorjev 'starodobnikov', tudi starejših kot 30 let, ampak s tem traktorjem obdelujemo slovensko kulturno krajino, da je taka, kot je," pravi Jože Romšak, ki je bil na čelu kamniške kolone s svojim avtomobilom. 

"Tudi kmetje nismo nikoli rekli, zakaj se študent prvega letnika fakultete pripelje z mercedesom, ki je vreden 50.000 ali celo 100.000 evrov. To nas ne zanima, ne boli nas, ampak traktor je naše osnovno delovno sredstvo tako kot za prevoznika avtobus ali pa za strugarja stružnica," ponazori. "Tisto pa, kar ljudje vpijejo, tistih traktorjev danes tukaj ni, ki so kupljeni s pomočjo evropskih sredstev. Treba je vedeti, da so ti last bank, tukaj je lizing, kredit, dolga leta ga bodo plačevali in glava jih bo bolela, preden bo traktor odplačan," spomni na očitke o dragem voznem parku, ki so jih bili deležni v delu javnosti.

Pravijo, da jim je dovolj

"Organizirali smo se, ker nam je dovolj. Več kot 75 odstotkov aktivnega delovnega prebivalstva je tako ali drugače odvisnega od kmetijstva. Od javne uprave in trgovcev do prevoznikov. Kje bodo 10. v mesecu dobili denar, da bodo 15. poplačali obveznosti. V Sloveniji bomo ostali praktično brez hrane, če bo šel trend take politike naprej," pravi.

Kmetje so zahteve do vlade na protestu sicer zbrali v več točkah. Med njimi so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, da se neposredna plačila uskladijo z inflacijo, da se zmanjša populacija zveri in divjadi, da se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč in zavrnejo uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Ter da se zmanjša območja Nature 2000: "Tudi pri nas jo imamo. Visokogorske planote, Velika Planina, Menina planina. Tukaj ne bo več paše, živine, ohranjanja okolja. Turizem pa bo lahko. Njegova posledica bo pa zanič pitna voda," predsednik izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice naniza skrbi kmetov s tistega konca.

Krava požela aplavz, gospa Metka prinesla dva predpasnika

Kamničani so se nato vključili v kolono, ki je peljala mimo parlamenta. Na Trgu republike se je namreč opoldne začel uradni del protesta, kjer so se na delu ploščadi pri Cankarjevem domu zvrstili nagovori kmetov iz vse Slovenije. Nekateri so  prisluhnili njim, drugi pa so ostali ob Šubičevi cesti in z velikim zanimanjem spremljali pisano povorko traktorjev, ki se je med glasnim hupanjem vila po ljubljanskih ulicah.

"Oprostite, ali lahko še mene fotografirate poleg te krave?" me nasproti vhoda v parlament za rokav pocuka ena izmed udeleženk protesta in pokaže na maskoto, ki jo je imel eden od kmetov naloženo na prikolico. Gospa Metka je prišla iz Vidma pri Ptuju. "Poglejte, še oblačila sem prinesla s sabo, naša stara," pokaže na temnomodri "šurc", kot v tistih krajih pravijo predpasniku. "Ta je delovni, ker sem hotela ponazoriti, da smo mi tisti, ki delamo, imam pa s seboj še 'ta boljšega', vendar ga nisem utegnila obleči, ker je imel vlak zamudo," iz nahrbtnika potegne še takega bež, posutega z rožicami.

"Mi smo prišli z rednim vlakom, ampak neki gospod mi je ravno prej rekel, da je s Ptuja prišlo kar osem avtobusov," ponosno pove. "Mi s traktorji ravno ne moremo priti, to bi bilo štiri ure vožnje," se smeji. "Tudi sama sem bila kmetica, zdaj sem sicer že upokojena in nisem več aktivna, ampak vseeno sem prišla pomagat kmetom," pojasni, zakaj se je danes odločila za 140 kilometrov dolgo pot v prestolnico. 

'Ni protest proti aktualni vladi, ampak proti napačni kmetijski politiki'

Ob transparentu z napisom "15 vlad, kmetijstvo na psu" na betonskem cvetličnem koritu na ploščadi Trga republike sedi Vinko Vranjek iz Slovenj Gradca. "Da se to kar ponavlja, da nismo uslišali nikoli. Nikoli nas ne upoštevajo, vprašajo za mnenje, povabijo, ko se odloča o zakonih in skupni zemljiški politiki, kot da ne obstajamo," nam pojasni, na kaj je hotel opozoriti s tem napisom.

Tudi on je izpostavil zahteve, ki smo jih danes kar nekajkrat slišali, in dodal: "To se nalaga s časom. Ne protestiramo proti aktualni vladi, ampak na splošno proti napačni kmetijski politiki," je koroški kmet poudaril, da si želijo, da bi lahko sodelovali pri njenem oblikovanju.