Kmetje znova zasedli slovenske ulice, s seboj pripeljali tudi gnoj

V več krajih po Sloveniji so danes potekali protestni shodi kmetov, na katerih so opozarjali na trenutno stanje v kmetijstvu. Izpostavili so niz zahtev do vladajoče politike, med drugim zaščito kmetijskih zemljišč, prevetritev OMD plačil in zmanjšanje birokracije, protest pa je bil tudi del vseevropskih protestov proti skupni kmetijski politiki.

Kmetje so se na protestih med drugim zbrali v Murski Soboti, Gornji Radgoni, na Ptuju in v Celju. Svoje zahteve so nanizali v približno 30 točkah. Tako med drugim zahtevajo takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč in ostro nasprotujejo postopkom hitrih razlastitev, zahtevajo rešitev glede izvzetja plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD plačila) iz obdavčitve, določitev odškodnine v primeru prepovedi kmetijske obdelave na območju vodnih pasov, spremembo zakona o zaščiti živali, več lokalno pridelane hrane v lokalnih zavodih ...

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved - sindikat sicer ni udeležen v protestih, saj do teh prihaja samoiniciativno, jih pa podpira - je dejal, da je protest del skupnih protestov proti evropski kmetijski politiki. Evropski kmetje namreč protestirajo tudi zaradi uvoza žit iz Ukrajine, evropski trg pa je preplavljen tudi s poceni uvoženim mesom, jajci in sladkorjem. Po besedah predsednika soboške območne enote kmetijsko gozdarske zbornice Danila Meolica je protest tudi podpora evropskim kmetom.

V Murski Soboti so se kmetje s približno 80 traktorji zbrali na obrobju mesta ter se nato popeljali po Industrijski ulici do soboške obvoznice in proti Rakičanu. Različni sogovorniki na shodu so povedali, da imajo resda številne zahteve, da pa so te jasne, kmetje pa da so enotni.

Kmet iz Markišavcev pri Murski Soboti Boris Gumilar je povedal, da z mirnim protestom ne želijo nikogar ovirati, radi bi le opozorili na to, da mislijo resno. "Naše zahteve so jasne - vlada naj si neha izmišljevati in pred subvencijsko kampanjo spreminjati pogoje," je poudaril. Proračunski denar, namenjen za kmetijstvo, naj tudi dejansko pride v kmetijstvo, zahtevajo kmetje.

"Ne vem, kaj razmišlja EU. Tako kot država zaščiti potrošnika, mora zaščititi tudi proizvajalca," je v zvezi z uvozom ukrajinskega žita izpostavil Gumilar, ki sicer meni, da krivdo ni pripisati zgolj Ukrajini, ampak preprodajalcem iz različnih držav.

Kmetje se zavedajo, da je njihovih zahtev veliko in da se vsega ne da rešiti takoj. A zahtevajo, da se jih začne jemati resno. "Kmetje ne pričakujemo, da bomo dobili vse, kar želimo. A to, kar je ključno za slovensko prehrano, bo vlada morala upoštevati," je še menil Gumilar.

Na protestu v Šmarjeti pri Celju se je zbralo okoli 200 kmetov. Kot je povedal šentjurski kmet Franc Jagodič, protestirajo zaradi davčne zakonodaje, ki zelo obremenjuje manjše kmetije. "Subvencijo, ki jo prejmejo kmetje, bodo obdavčili 50-odstotno in bo šla v dohodnino, za kmete pa je to nesprejemljivo," je dejal v izjavi za medije. Poudaril je, da bo ta obdavčitev vplivala še na 21 socialnih transferjev, kar pomeni, da bodo mlade družine in ostareli ostali brez teh transferjev, kmetijsko ministrstvo pa da samo nekaj obljublja.

"Mi smo svoje predloge dali na mizo, pričakujemo, da nas bo ministrstvo vzelo kot resnega partnerja," je dejal Jagodič.

Pojasnil je, da protestirajo tudi proti napovedani gradnji suhih zadrževalnikov, ki bodo uničili najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah kmetje niso proti poplavni varnosti, a pričakujejo, da se to uredi na ustrezen način. Vprašal se je, kaj jim bo prinesla poplavna varnost, če bodo kmetje na koncu lačni, saj prehranske varnosti ne bo več.

Današnjega protesta pa se niso udeležili kmetje iz Spodnje Savinjske doline. Kot je povedal kmet iz Podloga pri Šempetru v Savinjski dolini Rok Sedminek, se z direkcijo za vode še vedno dogovarjajo glede gradnje suhih zadrževalnikov. Povedali so jim, da bodo zgradili štiri zadrževalnike v Žalcu, dva pa v Braslovčah. Največji zadrževalnik bo zadržal približno štiri milijone kubičnih metrov vode, zgradili naj bi ga v Šempetru v Savinjski dolini. "Mi nismo proti zadrževalnikom, želimo si samo pojasniti nekatere zadeve in najti najbolj sprejemljive rešitve," pravi Sedminek.

Jagodič je medtem napovedal, da bodo zadeve stopnjevali, pri tem pa jih po njegovih besedah podpirata kmetijsko gozdarska zbornica in sindikat kmetov. "V prihodnjih dneh bomo napovedali vseslovenski večji protest, ki bo mogoče trajal tudi več dni," je še dejal Jagodič.

Morebitno zaostrovanje aktivnosti je omenil tudi Gumilar. "Danes so protesti minili mirno. Če bo treba, pa bomo pripravili pravi protestni shod, ko bomo s traktorji tudi ovirali. Kot po drugih evropskih državah," je bil jasen.

Kmetijska ministrica poziva k organiziranemu in enotnemu dogovarjanju

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa je danes poudarila, da podpira kmete in razume stisko tistih, ki protestirajo, vendar ob tem poziva vse k organiziranemu in enotnemu dogovarjanju glede zahtev kmetov. Po njenem mnenju se je treba dogovorili, kdo bo zadolžen za to, saj drugače na terenu nastaja kaos, ki ga težko razume.

Na ministrstvu potekajo pogovori z deležniki v kmetijstvu, pri čemer so vzporedno odprli vse problematike v kmetijstvu. "Ko smo analizirali in pregledovali, na kakšen način se zadev lotiti, smo ugotovili, da so praktično vse zahteve povezane med sabo, in se bodo zato vzporedno peljale," je Čalušićeva ob robu obiska Postojne, kjer se je seznanila s posledicami tamkajšnjega izlitja gnojevke, dejala o današnjih protestih kmetov.

Po njeni oceni nobena od zahtev ni prioritetna in taka, da bi lahko hitro spremenila stanje in izboljšala stanje v kmetijstvu, ampak gre za degradacijo zadnjih desetletij in mogoče premalo posvečanja pozornosti temu sektorju v Sloveniji.

Se je pa ministrica dotaknila plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) in zahteve kmetov, da se omenjena plačila izvzame iz obdavčitve.

Pri tem je spomnila, da na ministrstvu pripravljajo analizo samega stanja in kakšen vpliv ima obdavčitev OMD. Ta analiza, ki bo končana do aprila, bo potem osnova za morebitne spremembe zakona o dohodnini in za iskanje nadaljnjih ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja kmeta. Vendar to "ni samo vprašanje izvzetja obdavčitev OMD-plačil, ampak je problem veliko širši", je dejala.

Kmetje si za torek želijo sestanka glede OMD, pri čemer Čalušićeva pričakuje, da bodo kmetijske organizacije prišle na torkov sestanek, na katerem se bodo pogovorili o postopnih ukrepih, tudi ko gre za OMD.

"Vseh stališč, za katere so se zavzemali, sem se dosledno držala tudi kot ministrica. Ves čas se zavzemam za rešitev težav, tako da verjamem, da se bomo v torek s kmetijskimi organizacijami tvorno pogovorili o tem," je poudarila. Obžalovala je, da se ni mogla udeležiti današnje seje odbora za kmetijstvo, kjer je pogovor tekel o stanju in prihodnosti kmetijstva.