Po sedanjem evropskem predlogu bi bili slovenski kmetje deležni le 25 odstotkov evropske ravni neposrednih plačil z dopolnjevanjem teh plačil do slovenske ravni izplačevanja v letu 2001 (40 odstotkov). Predvidena sredstva namreč ne bi pokrivala pričakovanega padca cen po pristopu, ugotavlja raziskava Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete z ljubljanske univerze. Kot so pojasnili predstavniki omenjenih ustanov, bi se v tem primeru agregatni ekonomski položaj kmetijstva v primerjavi z letom 2000 poslabšal za 15 odstotkov, ob upoštevanju negativnih učinkov na obseg proizvodnje pa celo za več kot 25 odstotkov.
Cilj ohranitve ekonomskega položaja kmetijstva na agregatni ravni iz predpristopnega obdobja bi bilo mogoče, po ugotovitvah raziskave, doseči le z dopuščanjem možnosti dopolnjevanja višine neposrednih plačil do 100-odstotne ravni, ki so jih v okviru skupne kmetijske politike deležne sedanje članice EU (zahteva Slovenije). V tem primeru bi prišlo do pomembnega izboljšanja ekonomskega položaja nekaterih dejavnosti, ki jih zajemajo sheme podpor skupne kmetijske politike (prireja govejega mesa, pridelava krmnih žit).
Na agregatni ravni pa tudi v tem primeru ob sorazmernem ugodnem izidu pristopnih pogajanj na področju kvot in referenčnih količin ne bi prišlo do izrazitega ali celo za strukturne spremembe neupravičenega in zavirajočega izboljšanja ekonomskega položaja (evropski ugovor proti slovenski zahtevi). Raziskava je pokazala, da je veliko bolj verjetno, da bi popolna vključitev v sistem neposrednih plačil izravnala nekatere ekonomska neskladja med izdelki, ki jih navkljub spremembam in prilagajanjem domače kmetijske politike ni bilo mogoče opraviti pred pristopom.
Avtorji raziskave kot kompromisno rešitev med slovensko in evropsko zahtevo ponujajo možnost dopolnjevanja neposrednih plačil na ravni, ki jo bo po sprejetih obveznostih zagotavljal nacionalni proračun v letu 2003 - to je okrog 75 odstotkov evropske ravni neposrednih plačil. Skupni učinek takšne rešitve na ekonomski položaj kmetijstva je po prepričanju avtorjev zaradi predvidenega občutnega padca cen še vedno vprašljiv, zato
predlagajo še možnost, da bi se Slovenija sama, na podlagi kratkoročnih projekcij cen, dejanskih sprememb in proračunskih zmožnosti po vstopu odločila, do katere ravni bo dopolnjevala višino neposrednih plačil.
Vrisk: Kmetom se ne sme poslabšati ekonomski položaj
Glede vstopanja v EU je Vrisk dejal, da je ključna zahteva slovenskih kmetov, da se jim z vstopom v EU ne poslabša ekonomski položaj. Zadnja dogajanja v procesu pogajanj sicer po njegovem prepričanju dajejo upanje, da bo vstop v EU smiseln tudi za slovensko kmetijstvo. V kolikor bo Slovenija vstopila v EU pod pogoji, sprejemljivimi za slovensko kmetijstvo, pa bo potem skupna naloga vse kmetijske panoge, da do konca izpelje nujno potrebno prestrukturiranje. Pri tem je Vrisk kot najbolj pereče probleme izpostavil povezovanje zadružništva in živilske industrije, ureditev zemljiške problematike in nezanemarjanje domačega strokovnega znanja.
Sloveniji se v pogajanjih za vstop v EU obetajo pozitivni rezultati
Slovenija je v preteklih letih naredila velik napredek na področju kmetijstva, zato bi že morala biti pripravljena na vstop v EU, je v uvodnem govoru 17. tradicionalnega posveta kmetijske svetovalne službe Slovenije povedal kmetijski minister Franc But. Slovenija je namreč v zadnjih petih letih uspela preiti iz administrativnega sistema kmetijstva v evropsko primerljivo kmetijsko politiko. Minister zato verjame, da bo Slovenija zaključila pogajanja za vstop v EU z ugodnimi rezultati tako na področju neposrednih plačil kot na področju ključnih kvot in sredstev za razvoj podeželja.
But meni, da je Slovenija v primerjavi z ostalimi kandidatkami na področju kmetijstva naredila daleč največ: sprejeta zakonodaja, ustanovljene institucije in nadzorni sistemi, zato si bo tudi prizadevala, da brez kakšnih prehodnih obdobij takoj vstopi na notranji evropski trg.