Kmetje so nezadovoljni

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so nezadovoljni s sprejetimi davčnimi zakoni, saj ti po njihovem prepričanju ne rešujejo bistvenih težav pri obdavčevanju kmetijstva.

Njihove pripombe na predlagane davčne zakone in predlogi niso bili upoštevani v zadostni meri, saj temeljna zahteva zbornice, naj bodo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči izvzeta iz obdavčitve, ni bila upoštevana.

Namesto tega pa v četrtek sprejeti zakon o dohodnini predvideva obdavčitev katastrskega dohodka, ki pa vključuje tudi druge dohodke, so bili kritični na KGZS. V prehodnem obdobju za določitev katastrskega dohodka je zakon kot davčno osnovo namreč predvidel tudi katastrski dohodek, povečan za povprečni znesek subvencij na hektar.

Kot pojasnjujejo, bi tako v obdobju med leti 2007 in 2013 poleg katastrskega dohodka v obdavčitev letno zapadlo še 34,5 milijarde tolarjev neposrednih plačil in 9,7 milijarde tolarjev plačil za območja z omejenimi dejavniki.

Sprejeti še trije zakoni

Potem ko je državni zbor v četrtek sprejel prve tri zakone iz svežnja davčne zakonodaje, je danes potrdil še tri: zakon o davku na dodano vrednost, zakon o davku na promet nepremičnin ter zakon o davku na vodna plovila. Zakon o davku na dediščine in darila pa bo državni zbor sprejemal v četrtek, 2. novembra, s čimer bo sprejeta celotna vladna davčna reforma, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2007.

Zakon o DDV poenostavlja celoten sistem obračuna davka in je po zagotovilih vlade bolj prijazen do uporabnika. Med drugim se na 25.000 evrov dviguje prag, pri katerem oseba postane davčni zavezanec. Presežek DDV se bo poslej vračal hitreje, ustanovam, ki so oproščene plačevanja davka, pa davčnih obračunov poslej ne bo treba več predlagati.

Da bi se izčistil register zavezancev za DDV, je državni zbor v drugem branju sprejel dopolnilo, po katerem bodo morali zavezanci, ki ne presegajo praga obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov, davčnemu organu predložiti zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV ali pa se odločiti za prostovoljno identifikacijo. S tem ne bodo smeli več uveljavljati odbitka DDV.

Zakon o DDV je podprlo 46 poslancev, 18 pa jih je glasovalo proti.

Z novim zakonom o davku na promet nepremičnin se to področje ureja na celovit način, stopnja davka pa ostaja pri dveh odstotkih. Novost je obdavčitev finančnega najema, davek bo treba plačati ob sklenitvi pogodbe. Zakon je podprlo 48 poslank in poslancev, pet pa jih je glasovalo proti.

DZ je sprejel še zakon o davku na vodna plovila. Z njim se na novo določa višino davka in način obdavčitve vodnih plovil. Pomembna novost je širša opredelitev predmeta obdavčitve; obdavčena bodo namreč plovila, ki so daljša od pet metrov. Plovila, ki se uporabljajo za opravljanje registrirane dejavnosti, niso predmet obdavčitve po tem zakonu. Za zakon o davku na vodna plovila je glasovalo 53 poslancev, eden pa mu je nasprotoval.

Z zakonom o davku na dediščine in darila, ki ga bo DZ sprejel prihodnji teden, se krog zavezancev širi na pravne osebe zasebnega prava. Poslanke in poslanci so danes glasovali o predlogu vlade, da se tretja obravnava opravi še na tej seji.

Spremenjen zakon o maturi

Z novelo zakona o maturi, ki jo je državni zbor sprejel s 53 glasovi za in nobenim proti, so odpravljene nekatere omejitve pri opravljanju mature v jesenskem izpitnem roku. DZ je s 53 glasovi za in tremi proti sprejel še novelo zakona o gimnazijah, ki bo izboljšala uresničevanje in varstvo pravic ter obveznosti dijakov. Poslanci pa so zavrnili (za 16, proti 45) novelo zakona o osnovni šoli poslanca LDS Slavka Gabra, ki je želel omogočiti upoštevanje rezultatov zunanjega preverjanja znanja pri vpisu v srednje šole.

Novela zakona o maturi naj bi med drugim odpravila omejitve za opravljanje posameznih izpitov v jesenskem izpitnem roku ter za večkratno popravljanje oziroma izboljševanje ocen, kot tudi omejitev ponovnega opravljanja celotne mature. Po sedaj veljavnem zakonu o maturi namreč v jesenskem roku dijaki niso mogli ponovno opravljati celotne mature in so morali čakati celo leto, je pojasnil minister za šolstvo Milan Zver. Popravni izpit iz mature pa lahko sedaj opravljajo v vseh rokih v dveh letih po prvem popravljanju celotne mature, splošno še štirikrat, poklicno pa kar šestkrat. Ključna sprememba v tem delu oziroma v tem sklopu je, da je jesenski rok popolnoma enakovreden spomladanskemu, še pravi Zver.

V nadaljevanju so poslanke in poslanci po skrajšanem postopku sprejeli še novelo zakona o gimnazijah. Del spremembe se nanaša na uresničevanje in varstvo pravic ter obveznosti dijakov. V tem okviru se po besedah ministra Zvera bolj jasno določa način uporabe zakona o upravnem postopku, kot tudi organe, ki odločajo v teh postopkih. Zakon namreč uvaja nov drugostopenjski pritožbeni organ, tj. komisija za varstvo pravic, ki naj bi kot stalen organ odločal o vseh pritožbah v šoli, razen tistih, ki zadevajo status dijaka.