Kmetje proti davčnim spremembam

Predlogi davčnih sprememb, ki med drugim omogočajo podjetjem, da uveljavljajo do 20 odstotkov celotnega izdatka za raziskave in razvoj kot davčno olajšavo, ustvarjajo pogoje za boljše sodelovanje znanosti in gospodarstva, sta se na posvetu o davčnih spremembah, strinjala minister za finance Andrej Bajuk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan.

Že prejšnja vlada je omogočila olajšavo za vlaganje podjetij v znanstvene raziskave, vendar je bilo to omejeno le na materialne stroške raziskav, zdaj pa bo mogoče uveljavljati olajšavo za celoten vložek na podlagi storitvenih pogodb, je dejal Bajuk. Po njegovih besedah lahko davčna zakonodaja ustvari pogoje za sodelovanje, ne more pa ga zagotoviti.

Zupan je dejal, da bi lahko podjetja kratkoročno vlagala v raziskave zaradi nižjih davkov, dolgoročno pa se bi lahko te raziskave odrazile v razvijanju novih izdelkov, zagotavljanju kakovosti ipd.

Sindikat kmetov Slovenije nasprotuje upoštevanju plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike pri določanju osnove za obračun davka na dodano vrednost, v primeru predloga zakona o dohodnini pa zahtevajo, da se plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike izključijo iz osnove za obdavčitev.

Sindikat kmetov Slovenije se v predlogu zakona o davku na dodano vrednost (DDV) ne strinja z novo določitvijo praga za obvezni vstop v sistem DDV za zavezance, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Doslej je bil prag določen pri 1,5 milijona tolarjev izključno katastrskega dohodka, po novem pa je postavljen pri 7500 evrih (1,8 milijona tolarjev) dohodkov, vendar bodo po novem v dohodek kmetov vključena tudi plačila, ki jih prejemajo na podlagi skupne evropske kmetijske politike.

V sindikatu so prepričani, da je finančno ministrstvo "pomešalo jabolka in hruške", saj so v določitev praga vključili tudi tista sredstva, ki po zakonu o DDV niso predmet obdavčitve. "Ukrepi kmetijske politike so neobdavčen promet," je povedal predsednik sindikata Roman Žveglič. Po podatkih sindikata bi moralo v primeru take rešitve od 20.000 do 25.000 kmetij obračunavati DDV, je še dodal.

Kakšen prag bi bil sprejemljiv, v sindikatu niso želeli vnaprej ugotavljati. Menijo, da bi lahko ta ostal pri 1,5 ali 1,6 milijona tolarjev katastrskega dohodka.

Sindikat: Ukrepi EU politike niso dohodek

V predlogu zakona o dohodnini nasprotujejo rešitvi, po katerem se v prihodke kmeta štejejo poleg katastrskega dohodka tudi vsi ukrepi kmetijske politike. "Ukrepi kmetijske politike niso dohodek kmeta, ampak prihodek kmetijskega gospodarstva in potrebno je ugotoviti, koliko tega prihodka ostane kmetu," je pojasnil Žveglič.

Treba je določiti prag dohodka, tistim nad pragom pa naj se prihodki ugotavljajo ali na podlagi normiranih stroškov ali na podlagi dejanskih izkazov. "Kmetije, ki bi bile pod pragom, bi se lahko prostovoljno vključile v sistem ali pa bi ostale na sistemu pavšalne obdavčitve potencialnega dohodka," je predlog sindikata povzel Žveglič.

Rešitve za državni proračun ne bodo prinesle nobenih rezultatov, kmetu pa močno otežile dejavnost, so še prepričani v sindikatu.