Slovenija

Kmetje: Premalo za breskve

Vipava/Nova Gorica, 09. 08. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Po mnenju kmetov Fructal vipavske breskve odkupuje po prenizki ceni. Odkup sicer poteka brez zapletov.

Nekateri jezni kmetje so breskve požagali (Foto: POP TV)
Nekateri jezni kmetje so breskve požagali (Foto: POP TV) FOTO: POP TV
Če bo predelovalna industrija ostala pri sedanji, zmanjšani količini odkupa breskev, se bo del nasadov v Vipavski dolini verjetno opustil, predvsem tisti, ki so že stari in se na primer v zadnjih letih zaradi negotovosti niso obnavljali, je pojasnil kmetijski svetovalec z novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda Ivan Kodrič, sicer tudi sam pridelovalec breskev.

Odkup breskev sadjarjev Vipavske doline na Fructalu poteka brez zapletov. Doslej so kmetje oddali 400 ton breskev, vrh sezone pa pričakujejo v naslednjih dveh tednih, ko bodo dozoreli sadeži sorte veteran.

"Na Fructal vozimo kakovostno sadje, kmetje pa težko sprejmejo nizko ceno," je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič. Hkrati je zavrnil očitke nekaterih sadjarjev, da je vipavska zadruga premalo storila za svoje člane.

Kmetje dobijo za kilogram sadja 45 tolarjev, ajdovsko živilsko podjetje pa tako kot v preteklih letih krije stroške prevoza in 3,5-odstotno maržo zadruge. Doslej so oddali 400 ton sadežev sort redhaven in norman, preostalih 1600 ton pa bodo oddali v naslednjih dveh tednih, ko bo začela zoreti sorta veteran. Od četrtka dalje bodo tako breskve odkupovali tudi na odkupni postaji v Dornberku in ne le v Ajdovščini.

Potem ko je ajdovsko živilsko podjetje Fructal od Kmetijske zadruge Vipava, ki ponuja pridelek kmetov, lani odkupilo 3300 ton breskev, je letos odkup omejilo na 2000 ton, podjetje pa je postavilo tudi nizko ceno, 45 tolarjev za kilogram, je pojasnil Tomažič. Po njegovem mnenju bi realna cena za kilogram breskev znašala 55 tolarjev.

Fructal: ''Vzemi ali pusti''

Kmetje težko sprejmejo nizko ceno (Foto: POP TV)
Kmetje težko sprejmejo nizko ceno (Foto: POP TV) FOTO: POP TV
Tomažič se je dotaknil tudi slabih razmer v slovenskem kmetijstvu. Po njegovem mnenju slovensko kmetijstvo doživlja krizo, ki pa ni pogojena le z nizkimi odkupnimi cenami izdelkov, ampak tudi z davčnimi obremenitvami posameznih kmetij, kot so odtegnjene akontacije dohodnine od odobrenih subvencij, višji davek na katastrski dohodek ter neizplačana stoodstotna neposredna plačila kmetom.

Glede na velike zaloge breskove kaše v Evropi po lanski dobri letini so bili v zadrugi pripravljeni sprejeti tudi pet tolarjev nižjo ceno, a pogajanja niso bila možna, saj je Fructal vipavsko zadrugo postavil pred dejstvo "vzemi ali pusti", je nadaljeval Tomažič. To je pomenilo, da morajo kmetje oziroma zadruga višek breskev podati trgovinam.

V vipavski zadrugi so zato že decembra lani pripravili izobraževalna predavanja in srečanja s trgovci za sadjarje in jih podučili o pridelavi breskev za prodajo na trgovskih policah, sedaj pa ugotavljajo, da breskve pogosto ne ustrezajo zahtevanim kriterijem kakovosti, saj so predrobne, premehke in neizenačene po velikosti. Tako jih morajo pogosto zavračati. V kmetijski zadrugi so skupaj s podjetjem Agrogorica iskali tudi nove trge za vipavske breskve na Poljskem in v BiH, a so ugotovili, da so cene tam prenizke.

Žaganje breskovih dreves

Prvi mož Kmetijske zadruge Vipava se je dotaknil še očitkov nekaterih kmetov, ki jih seveda nizka odkupna cena zelo jezi, nekatere celo do te mere, da so prejšnji teden požagali nekaj breskovih dreves, zadrugi pa očitajo, da ni dovolj storila za kmete. Tomažič očitke zavrača in pojasnjuje, da zadruga ni in ne more biti kupec breskev, ki jih posamezni sadjar ne more prodati na trgu, pač pa odkupuje in prodaja le pogodbeno dogovorjene količine ustrezne kakovosti.

Ali bo država pomagala?

Kritizirajo predvsem tisti, ki z zadrugo niso sklenili pogodb, pravi Tomažič in dodaja, da bo zadruga dala prednost tistim kmetom, ki bodo preko nje oddali vse breskve. Sicer pa si bo kmetijska zadruga prizadevala, da bi tudi v prihodnjih letih Fructalu oddala vsaj 2000 ton breskev, del sadovnjakov pa usmerila v pridelavo breskev za prodajo na trgovskih policah, pri tem pa pričakuje pomoč države.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.