"Stojimo pred hišo miloščine," je dejal podpredsednik sindikata kmetov Franc Kučan, preden je prebral zahteve s protestne note, ki se nanašajo na problem suše, veterinarskih predpisov, približevanja EU, dotikajo pa se tudi socialnega položaja kmetij.
Zbrani kmetje so z burnim aplavzom pospremili posamezne zahteve, še posebej glasno pa so pozdravili zahtevo po odstavitvi direktorja veterinarske uprave Zorana Kovača in zahtevo po uresničevanju zakona za odpravo posledic lanskih ujm. Kmetje so prepričani, da je Kovač prekoračil pooblastila na področju veterine.
Kmetje posebej zahtevajo, da se v sedmih dneh reši vprašanje odkupne cene pšenice. Od pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU zahtevajo, da so kvote in referenčne količine enake obsegu kmetijske proizvodnje ob vstopu Slovenije v EU in da se v pogajalsko skupino vključi predstavnik sindikata. Kmetje pričakujejo tudi sprotno obveščanje o vseh fazah sprejemanja zakonodaje in predpisov s področja kmetijstva ter spremembo pogojev iz EU programa predpristopne pomoči Sapard, tako da bo ta pomoč dostopna večjemu številu kmetov.
Zahtevajo ureditev socialnega zavarovanja
Zahtevajo tudi ureditev socialnih razmer na kmetijah in vzpostavitev zakonskih možnosti za zaposlitev mladih kmetov na kmetijah. Z novim letom zahtevajo izenačitev upravičencev prostovoljnega pokojninsko-invalidskega zavarovanja na kmetijah, da bo to enakovredno z upravičenci iz obveznega pokojninsko-invalidskega zavarovanja kmetov. Kot poudarjajo, bi država s tem zagotovila večjo socialno varnost za mlade kmečke družine in kmečkih žena.
Prav tako od vlade zahtevajo znižanje cene za uničenje klavničnih odpadkov in ureditev malih klavnic, spremembe zakona o lovstvu in zagotovitev varovanja kmetij, ki jih ogrožajo zveri in velika divjad. Tako kot je to urejeno v nekaterih sosednjih država, pa s 1. januarjem zahtevajo še uvedbo t.i. "kmetijske nafte" kot pogonskega goriva za kmetijsko mehanizacijo.
Kmetje zahtevajo tudi takojšen sprejem sistemskega zakona za odpravo posledic naravnih ujm in vzpostavitev državne vzajemne zavarovalnice za zavarovanje škode iz naslova naravnih nesreč. V protestni noti vladi sporočajo tudi zahtevo po zaključitvi procesa denacionalizacije in prilagoditvi politike gospodarjenja in prometa z državnimi kmetijskimi zemljišči, tako da se bodo kmetije lahko povečale. Prav tako zahtevajo zmanjšanje in poenostavitev administracije na kmetijah in poenotenje obrazcev za subvencije.
Z gnojem nad prestolnico
Kot je po končanem protestu dejal predsednik sindikata Marjan Gorenc, je to začetek nadaljnjih pogovorov o danih obljubah. "Če obljube ne bodo uresničene, bodo protesti še bolj množični," je bil odločen. Kmetje so na današnjem shodu vladi simbolno predali tudi vrečo pšenice in jo pozvali, naj jo proda po najvišji ceni in tudi tako zapolni proračunsko luknjo. Prav tako so v odtok pred poslopjem vlade izlili tri litre gnojnice in zagrozili, da bodo na prihodnjih protestih, če bo potrebno, to potrosili po Ljubljani.
Kot je znano, sindikat kmetov podpira tudi za 5. september napovedani protestni shod, ki ga pripravljata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Pomembnejših predstavnikov teh organizacij pa danes ni bilo videti na protestnem shodu.
But: Kmetje morajo sprejeti tržno logiko
Minister za kmetijstvo Franci But pa je v pogovoru za Delo menil, da je nenavadno, da slovenski kmetje protestirajo, preden so se pogajanja za kvote, referenčne količine, bazne površine in denar z EU sploh začela. Poudaril je, da bodo pri pogajanjih storili vse, kar je v njihovi moči, da bo pogajalski rezultat čim boljši, "prav vsega pa najbrž ne bo mogoče dobiti," je realen But.
Glede odkupne cene pšenice je poudaril, da se morajo kmetje zavedati, da je trg tisti, ki določa cene. "K odkupni ceni pšenice pa moramo prišteti tudi 61.000 tolarjev subvencije za hektar obdelovalne površine," je za Delo med drugim povedal But.
