Od današnjega dne lahko kmetje zaprosijo za koruzo iz državnih rezerv. Po uvedbi izvoznih spodbud za govedo je to drugi ukrep pomoči vlade zaradi suše prizadetim kmetom. Toda ti trdijo, da so jih spet potegnili za nos, ker da je koruza, kilogram stane 29 tolarjev, predraga, javnost pa zavedena. Kmetje ogorčeni izračunavajo, da so spet opeharjeni.
Jože Meolic iz Kmetijsko-gozdarske zbornice pravi, da to absolutno ni pomoč, ampak gre za zavajanje javnosti, saj je to koruza, ki bi jo iz blagovnih rezerv morali tako ali tako izprazniti in prodati na trgu. Država jim kot pomoč ponuja tisto, kar je lani od njih poceni odkupila. To koruzo je lani država kupila za 21 tolarjev, potem je dodala 30 odstotkov, še dodaja Meolic.
Kmetje morajo takoj plačati 31 odstotkov ali 9 tolarjev, preostalo jim bodo vzeli iz pomoči zaradi suše. Ob 29 tolarjih, ki jim je potrebno dodati še stroške prevoza in razdelitve, pa bo po njihovi računici pomoč celo dražja, kot je ponudba na trgu.
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da koruzo za obnovo blagovnih rezerv prav tako kupujejo po ceni 29 tolarjev za kilogram, in da sprostitve koruze ne gre razumeti kot odškodnino za sušo, saj škoda sploh še ni ocenjena. Špela Trpin iz Ministrstva za kmetijstvo pravi, da gre za interventen ukrep sprostitve, gre za neko pomoč v obliki premostitve. Kajti kmet plača zdaj le tretjino cene, ostali dve tretjini pa potem, ko mu bodo dejansko sredstva kot odškodnina po suši dodeljena. Je pa prostovoljna odločitev kmeta ali bo to koruzo vzel iz blagovnih rezerv ali ne.
V veljavi uredba o postopku delitve koruze
Uredba, ki jo je vlada sprejela v sredo, v Uradnem listu pa je bila objavljena v četrtek, določa postopek delitev koruze imetnikom rejnih živali iz blagovnih rezerv, ki jo lahko pridobijo kot delno izplačilo sredstev za odpravo posledic letošnje suše, določa pa tudi vsebino in obliko zahtevka za delitev koruze. Obrazec za vložitev zahtevka, ki jih bodo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zbirali do 29. avgusta, bodo kmetje lahko dvignili na zadrugah, svetovalnih službah in občinah.
Kmetje, ki bodo upravičeni do koruze - zahtevki se bodo obravnavali po vrstnem redu prispetja do izračuna skupne količine 20.000 ton koruze -, bodo za kilogram koruze takoj plačali 31 odstotkov cene koruze oz. devet tolarjev in pripadajoči DDV, ostalo (69 odstotkov oz. 20 tolarjev in pripadajoči DDV) pa se jim bo s strani kmetijskega ministrstva obračunalo in poračunalo ob izplačilu sredstev za odpravo posledic škode po suši. Če bo znesek 69 odstotkov cene prejete koruze presegal odobren znesek za odpravo posledic škode po suši, bo moral upravičenec presežek pridobljenih sredstev vrniti, je zapisano v uredbi.
Z agencije so v četrtek sporočili, da bodo takoj po prejemu zahtevkov začeli z obdelavo podatkov in upravičencem v najkrajšem možnem času na podlagi vloženega zahtevka poslali odločbe o dodelitvi odobrene količine koruze. Zahtevki bodo obravnavani po sistemu "prvi pride, prvi dobi", opozarjajo na agenciji.
Agenciji morajo občine do danes posredovati podatke o prijavljeni škodi. Hkrati pa morajo občine, kot je določeno v uredbi, do 8. septembra izbrati izvajalca za razdelitev količin koruze ter ga oskrbeti s potrebnimi podatki za delitev, takoj ko jih prejmejo.
Upravičenci so dolžni dodeljeno količino koruze prevzeti na način in v roku, ki ga določi izbrani izvajalec občine za operativno razdelitev koruze. Če upravičenec po svoji krivdi ne prevzame dodeljene količine, se pri obračunu škode po suši upošteva, kot da je koruzo prejel, določa uredba. Izbrani izvajalci za delitev koruze morajo sicer začeti z delitvijo koruze takoj po prejemu obvestila občine, končati pa jo morajo v roku 14 dni. Morebitne manipulativne stroške, kot so stroški prevoza in podobno, krijejo upravičenci sami.