Kmetijske površine namočene, od 70- do 100-odstotni izpad pridelka češenj

April in maj sta hladna in deževna, zaradi stalnega dežja so kmetijske površine po celotni državi namočene in dela na njivskih površinah so onemogočena. Dodatno škodo je ponekod povzročila tudi pozeba v začetku maja, so pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

"Tako je bilo zelo težko izvesti setev koruze, večinoma je bila izvedena v neugodnih razmerah in precej kasneje kot običajno, prav tako zaostajajo v rasti že posajene vrtnine, sajenje nekaterih vrtnin je povsem onemogočeno, še posebej na težjih tleh. Na določenih območjih stoji tudi voda, ponekod so posevki v vodi in so ali še bodo propadli," so poudarili.

Velika moča povzroča pokanje in gnitje plodov češenj in marelic, tako se že zdaj pričakuje od 70- do 100-odstotni izpad pridelka češenj.

Poleg posevkov koruze in zelenjave je neugodno vreme posledice pustilo tudi na sadju in travinju - košnja je namreč otežena oz. onemogočena, kar bo povzročilo izpad pridelka, hkrati pa bo pokošena krma slabe kakovosti. Zaradi krme slabe kakovosti na zbornici pričakujejo tudi slabšo prirejo mleka in mesa.

Razmere se po regijah razlikujejo 

Na Gorenjskem, kjer je bila v začetku maja ponekod tudi slana, je prizadet predvsem krompir (ponekod se je pojavila plesen), pridelek koruze, nekatere vrtnine in sadno drevje. Setev koruze je v precejšnjem zaostanku, že posejana pa zelo zaostaja v rasti. V rasti zaostaja tudi krompir in vrtnine na njivah, precej zakasnela je tudi setev fižola na njive. Medtem cveti ječmen, ostala žita pa so tik pred tem - če se bo slabo vreme nadaljevalo, bo to vplivalo tudi na slabše pridelke krmnih žit.

V Osrednji Sloveniji je dež onemogočil sajenje kultur na prosto, pozeba v začetku maja je prizadela predvsem krompir in zgodnje posevke fižola. V Ljubljani, kjer je bila količina padavin nad dolgoletnim povprečjem, so njive tako namočene, da ni možna strojna obdelava, v nekaterih delih še niso posadili krompirja, čeprav so že opozorila o pojavu plesni.

Posledice tako neugodnih razmer v tem delu države se kažejo na vseh posevkih. Fižol, ki je bil prezgodaj posajen, je zaradi nizkih temperatur zelo počasi kalil, ponekod propada zaradi bakterijskih okužb in fižolove muhe. Nizke temperature so prizadele tudi nasade špargljev, tudi pridelovalci solatnic in kapusnic beležijo slabšo rast in manjše pridelke, na čebulnicah pa opažajo zgoden napad plesni.

Sajenje plodovk na prosto bo letos opravljeno z enomesečno zamudo. Med temi na KGZS izpostavljajo papriko, jajčevce, kumare in paradižnik. "V letošnjem letu je najbolje saditi vse plodovke v rastlinjake, zunanja pridelava bo veliko slabša," so ocenili in dodali, da ima trenutno velika večina zelenjadnic slabše korenine in nežnejšo strukturo nadzemnih delov, zato se lahko pojavijo bolezni, predvsem če se bo mokro vreme nadaljevalo v junij.

V sadjarstvu se predvsem v strmih nasadih jablan pojavlja škrlup in listna pegavost, kjer so jablane cvetele v dežju, je bila slabša tudi oplodnja, več je cvetne monilije. Češnje so se marsikje osule, težava je tudi listna pegavost in luknjičavost, pokanje plodov. Jagode zorijo zelo počasi, ponekod imajo težave z glivičnimi boleznimi. "Na splošno je problem gniloba," so poudarili.

V Severovzhodni Sloveniji se največ težav pojavlja na težjih tleh, kjer so zemljišča zaradi obilnega deževja tako razmočena, da nanje ni možno iti s kmetijsko mehanizacijo. Težave so na njivskih površinah, trajnih nasadih in trajnem travinju.

Setev koruze se je izvedla kasneje, koruza zaradi dežja in nizkih temperatur ni kalila oz. se je kaljenje podaljšalo, posevki so tudi razredčeni. Na površinah, kjer voda stoji, je lahko škoda zdaj že večja od 30 odstotkov. Prizadeti so tudi posevki oljnih buč, ti so zelo razredčeni in tudi bistveno zamujajo v rasti. Groba ocena škode na posevkih buč je med 40 in 50 odstotkov.

Žita so se sicer dobro razvijala, a se zaradi stalnega dežja pričakuje močan napad glivičnih bolezni, v spomladanskem času je na oljni ogrščici povzročil škodo močni napad kljunotaja. Posevki krompirja se medtem dobro razvijajo na prodnatih tleh Ptujskega in Dravskega polja, več težav pa se pojavlja na težkih ilovnatih tleh. Težave so tudi na vrtninah, predvsem prihaja do zastoja v rasti, zaradi razmočenosti pa je ponekod prišlo do odmiranja koreninskega sistema - posebej so prizadeti nasadi paprike, paradižnika.

Na Primorskem so zaradi moče onemogočena dela na njivskih površinah, pogoji so odlični za vse rastlinske bolezni, rast sejanih rastlin je upočasnjena. Na Zgornjem Vipavskem so prizadete predvsem njive z žiti, koruzo in ostalimi krmnimi rastlinami, zaradi poplavljenja prihaja do gnitja in napada plesni. Tudi njivske površine ob reki Reki, na Postojnskem proti Hruševju okrog Zagona so v pretežnem delu pod vodo.

Škoda največja v nasadih češenj

Škoda v sadjarstvu je zaradi vlage in neprestanega dežja največja v nasadih češenj. V Vipavski dolini, Brdih in na koprskem območju beležijo 70-odstotni izpad, ponekod tudi 90- do 100-odstotni. Prizadeti so tudi nasadi jagod, do 80 odstotkov, po prvih ocenah je do 25-odstotna škoda na zgodnjih marelicah.

V zelenjadarstvu je po trenutnih ocenah v povprečju 60-odstotna škoda. Prizadeti so predvsem paradižnik, bučke, paprika, melancane, melone in lubenice. Tudi pridelki v rastlinjakih zaradi prevelikih razlik med dnevno in nočno temperaturo zamujajo za približno 14 dni. Poleg tega slabo rast zaznavajo tudi pri kapusnicah, solatnicah, čebulnicah in začimbah. Prizadeti so tudi vinogradi in oljčniki.

"Trenutno je še težko oceniti škodo, saj je na posameznih kmetijskih kulturah zelo različna, a kaže, da bo škoda izredno visoka," so poudarili.

Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini slabo rastejo posevki koruze, pri žitih prihaja do slabše oprašitve in polnjenja zrn, opazen je večji pojav glivičnih bolezni in strgača. Pri sadnem drevju se pojavlja plesen, škrlup in uši ter slaba oplodnja v času cvetenja. Tudi pri vrtninah opažajo zastoj v rasti in pojav bolezni škodljivcev.

Velika količina dežja in hladno vreme pa medtem nista ustavila rasti plevelov. Pridelovalci, predvsem ekološki, ki ne uporabljajo herbicidov, se pritožujejo nad veliko količino plevelov, ki jih zaradi mokrih njiv niso mogli mehansko odstraniti.