Reforma, ki po mnenju ministra na nek način ohranja nivo neposrednih plačil, daje večjo težo programu razvoja podeželja, kar je za Slovenijo smiselna usmeritev. Ta je za razmere povprečnega in ne tako zelo konkurenčnega kmetovanja pravzaprav ugodna. Neposredna plačila naj bi se glede na nov predlog zmanjševala po tri odstotke na leto, kar naj bi v približno šestih do sedmih letih zneslo skupaj 20 odstotkov, iz znižanja pa naj bi bile izključene majhne kmetije z dohodkom do 5000 evrov, ki predstavljajo okrog 75 odstotkov vseh evropskih kmetij, vendar le okoli 20 odstotkov skupnega obsega neposrednih plačil.
Minister je povedal, da reforma res omejuje zgornjo višino neposrednih plačil, a gre pri tem za tako visoke številke, ki so za povprečno slovensko kmetijo težko dojemljive, zgornja meja plačila naj bi namreč odslej znašala 300.000 evrov podpore. Večina držav kandidatk, razen Slovenije, Cipra in Malte, bo ob tem kar precej obremenjenih, saj večina teh držav vstopa v EU z izjemno velikimi kmetijami, za Slovenijo pa je takšna usmeritev pravzaprav pravilna, je še dodal But.
Pogajalska izhodišča Slovenije se ne bodo spremenila, je prepričan But, saj meni, da spremembe zagotovo ne bodo usklajene pred zaključkom pogajanj. Minister ocenjuje, da se bo Slovenija pogajala na osnovi sedanjega stanja in sedanjih veljavnih sistemov. Nov sistem naj bi sicer začel veljati za države članice šele po letu 2006.