Začelo se je s supervizorjem, ki je na KPK nastal pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Leta 2016, ko je KPK vodil Boris Štefanec, pa je nastal zdajšnji Erar. "Prikazujejo se v sami aplikaciji tudi transakcije pod dva tisoč evrov, prikazane so omejitve poslovanja in prejeta darila, prikazujemo tuje bančne račune," je leta 2016 pojasnil takratni sodelavec KPK Lado Langof.
Skoraj deset let kasneje bo KPK predvidoma v nekaj dneh izdal novo spletno aplikacijo, prek katere bo lahko vsakdo pogledal v transakcije javnih institucij, družb v državni lasti ter občin za blago in storitve. Danes Erar sicer ne deluje. Vzpostavitev prenovljene različice se je zamaknila z januarja na začetek marca. "Ker smo v fazi testiranja na produkcijskem okolju naleteli na še nekaj varnostno-uporabniških pomanjkljivosti, ki smo jih želeli odpraviti do lansiranja nove aplikacije," so pojasnili.
Kot so razkrili na portalu N1, se očitno vsi s prenovljeno različico ne strinjajo. Največji državni gigant za dobavo električne energije, ki ga vodi Maks Helbl, je namreč v začetku letošnjega leta vložil zahtevo za ustavno oceno enega od členov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ustavnemu sodišču so predlagali tudi zadržanje dela zakona in posledično neobjavo prenovljenega Erarja.
"Gre za določbo zakona, na podlagi katere bodo v Erarju razvidne vse transakcije, pri katerih je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali intelektualne storitve, ter transakcije, ki presegajo bruto mesečno plačo predsednice republike."
Ustavno sodišče zahtevi Gen-I ni ugodilo. Zahtevo so, kot so pojasnili, vložili, ker so prepričani da bo KPK objavila tudi podate o plačah zaposlenih: "Podatki o plačah takih posameznikov predstavljajo tržno občutljive informacije, katerih razkritje oziroma objava bi pomenila izrazito škodljiv, nesorazmeren poseg v konkurenčni položaj takega podjetja na trgu."
A KPK podatkov o plačah zaposlenih ne bo objavil. Plače zaposlenih v državnih družbah, za razliko od zaposlenih v javnem sektorju, namreč niso informacija javnega značaja.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.