"Te informacije nimam," je na vprašanje, ali je premier Janez Janša prejel odstopno izjavo ministra za razvoj Jožeta P. Damijana, odgovoril tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak. V medijih krožijo neuradne informacije, da naj bi razhajanja glede nadaljnje lastniške strukture Nove Ljubljanske banke (NLB) botrovala razmišljanju Damijana o odstopu.
"Tega ne morem komentirati," je na vprašanje, ali so navedbe medijev o njegovem odstopu resnične, kratko dejal minister Damijan, ki se danes sicer mudi v Bruslju, kjer je podpredsedniku Evropske komisije Günterju Verheugnu predstavil projekt slovenskih socialnih in gospodarskih reform.
Damijan za nadaljnjo privatizacijo NLB
Damijan naj bi zagovarjal nadaljnjo privatizacijo NLB na način, pri katerem bi država obdržala 26 odstotkov. Model 26XY (26 odstotkov država, X strateški lastniki, Y portfeljski lastniki) je glede nadaljnje privatizacije NLB predlagal že odbor za reforme, ki ga je še pred zasedbo ministrskega položaja vodil Damijan.
"Programa privatizacije NLB sicer ne morem komentirati, ker je še vedno zaupen. V odboru za reforme pa smo pripravili načrt privatizacije največjih slovenskih podjetij - ta program je sprejela tudi vlada - in v njem se zavzemamo, da država umakne svoj neposredni lastniški delež na minimum, nekje na 25 odstotkov, preostanke pa se ponudi strateškim partnerjem in institucionalnim lastnikom," je izjavil Damijan.
"To je najboljši način za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij," je prepričan minister. Kot je razložil, je po njegovem osebnem mnenju dosedanji proces privatizacije NLB bil "dober proces, ki pa ni pripeljal do vseh tistih pozitivnih učinkov, ki smo jih od tega pričakovali". "Moje mnenje je, da je v sedanji situaciji vloga države še vedno premočna in zato se NLB zaradi relativno slabega upravljanja oziroma ne najbolj optimalnega upravljanja ni razvijala v tisti meri, da bi dejansko optimalno odgovarjala na izzive na trgu," je pojasnil.
Finančni minister Andrej Bajuk pa naj bi v pogajanjih o nadaljnji privatizaciji NLB, ki so po trditvah vseh vpletenih strani "v sklepni fazi", zastopal stališče, naj NLB ostane pretežno v domači lasti. Pri tem naj bi država postopno zmanjševala svoj vpliv na poslovanje banke, v lastniško strukturo pa naj bi pritegnili več domačih potencialnih kupcev.
Obstaja pa še tretja možnost: vlada privatizira banko in večinski lastnik postane belgijski KBC. Ker se ob tej rešitvi pojavi vprašanje nacionalnega interesa, vlada potrebuje širše politično soglasje, ki pa ga, kot kaže, nima.
Odločitev, za koliko povečati delež Belgijcev v največji slovenski banki, oziroma, ali ga sploh spremeniti, naj bi bila znana v začetku prihodnjega tedna.
