Kmalu do hrvaških nepremičnin?

Državni zbor je danes s 53 glasovi za in štirimi proti sprejel zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb iz držav kandidatk za članstvo v EU na nepremičninah v Sloveniji. Kot temeljni pogoj za nakup nepremičnin v Sloveniji zakon vzpostavlja vzajemnost, s tem pa naj bi slovenskim državljanom in podjetjem odprl možnosti za nakup nepremičnin v tistih kandidatkah za članstvo v EU, ki pridobitev lastninske pravice omogočajo pod enakim pogojem, tudi na Hrvaškem.

Z zakonom, ki mu je nasprotovala le SNS, naj bi namreč Slovenija dosegla, da bodo tiste države kandidatke, ki predvidevajo pogoj vzajemnosti za nakup nepremičnin s strani tujcev - to sta Hrvaška in Turčija - po svoji veljavni zakonodaji same odprle trg nepremičnin za slovenske državljane.

Slovenski državljani ne bodo mogli kupovati nepremičnin na Hrvaškem, dokler tudi Slovenija ne uvede vzajemnosti s sosednjo državo oziroma ne sklene z njo posebne mednarodne pogodbe, kar pa je malo verjetno, je danes poslancem pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar.

"Glede na velik interes slovenskih državljanov za nakup nepremičnin na Hrvaškem je po naši oceni za zaščito njihovih interesov potrebno, da se jim to čim prej omogoči," je dejal. Kot kandidatka za članstvo se je Hrvaška sicer zavezala, da bo februarja 2009 odprla svoj trg nepremičnin za kupce iz EU, torej tudi iz Slovenije.

Ob pretežnem soglasju s cilji zakona pa je bilo danes v DZ slišati nekatere pomisleke, da tudi po njegovem sprejetju verjetno ne bo šlo vse gladko in brez zapletov v praksi

Po besedah Milenka Ziherla (SDS) samo sprejetje zakona ne bo popolnoma sprostilo nakupa nepremičnin, saj sta na Hrvaškem ob pogoju vzajemnosti še dva pogoja, predhodno mnenje pravosodnega ministra in ministra za zunanje zadeve. In prav slednje "ima v rokah škarje in platno in lahko uveljavi diskriminacijsko pravico ob nakupu".

Kot je dejal Pavel Gantar, zakon sam po sebi ne bo olajšal dolgotrajnega postopka pridobitve nepremičnin na Hrvaškem, razen če "se hrvaške oblasti ne bodo odločile drugače in bodo začele ta proces hitreje servisirati".

Nasprotovanje zakonu so sicer izrazili le v poslanski skupini SNS. Kot je dejal Sašo Peče, dosedanji izvedbeni akti ali pa predvidena vloga zunanjega ministrstva in ministrstva za pravosodje jasno nakazujeta na to, da ne bo prišlo do enakovrednega izvajanja tega oziroma identičnega zakona v okviru Hrvaške.