Rojec odstopil v dobro bolnikov

Poslovanje Onkološkega inštituta je dobro, vsi zaposleni pa smo veseli, da smo to v pol leta dosegli, je dejal Aljoša Rojec, potem ko je odstopil s položaja generalnega direktorja inštituta. Kot je na današnji seji sveta zavoda dejal Rojec, nepreklicno odstopa zaradi medijskih pritiskov in v dobro pacientov. Njegovo odstopno izjavo je svet zavoda sprejel, mnoge pa je njegov odstop presenetil.

Predsednik sveta inštituta Tadej Battelino zatrjuje, da ga je odstop Rojca presenetil. "Rojec je vzdržal številne medijske napade in kot zatrjujejo zaposleni na inštitutu, za marsikatere ni bil kriv," je poudaril. Kdo naj bi bil kriv, pa je po njegovem "dobro vprašanje".

Kot je pojasnil, je Rojec o svojem odstopu obvestil ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič. "Svet zavoda je skladno s statutom sprejel njegov odstop, vendar slednji začne veljati šele, ko ga potrdi vlada," je pojasnil. Po njegovem je sedaj "na potezi vlada", ki lahko sklep sveta potrdi in dokončno prekine Rojčevo direktorsko funkcijo ali pa sklep sveta zavrne. Ali bo vlada o tem odločala že na četrtkovi seji, Battelino ne ve.

Pojasnil je, da lahko dosedanje delo Rojca ocenjuje v okviru svoje funkcije predsednika sveta inštituta. "Presenetilo me je, da je Rojec inštitut uspel postaviti v pozitivno poslovanje. Iz formalnih stališč nisem imel razloga, da bi ga kritiziral," je dejal.

Brecelj: Rojec zamenjan, ker ni več ubogal ukazov

Kirurg na onkološkem inštitutu in član sveta Erik Brecelj je ocenil, da Rojec "ni kriv za vse to, kar je pokasiral v medijih". Brecelj je prepričan, da je bil odstop Rojca odločitev nekoga drugega. Rojec je bil po njegovem nastavljen, da uboga druge, kar verjetno "ni več šlo". Vzrok za zamenjavo oziroma odstop po njegovem tiči predvsem v tem, da Rojec ni želel podpisati prevzema stavbe.

Ministrica za zdravje je sicer članom sveta predlagala, da se kot vršilko dolžnosti za obdobje treh mesecev imenuje internistično onkologinjo na Onkološkem inštitutu Tanjo Čufer, ki je že dala soglasje k imenovanju. Vendar Čuferjeve člani sveta niso potrdili, češ da ima premalo vodstvenih izkušenj. Prav tako naj bi počakali na vlado, ki mora sprejeti Rojčev odstop. Od ministrice pričakujejo nov predlog, če tega ne bo in glede na to, da je Rojca vendarle presenetila podpora članov sveta zavoda, bo ta, kot je zatrdil, še vseeno premislil o tem, da bi na položaju ostal.

Zadnja odmevnejša tema v povezavi z Onkološkim inštitutom je izginuli raziskovalni arhiv, v katerem so od leta 1973 shranjevali dokumente o raziskavah in bolnikih. Raziskovalni arhiv, ki ga je vodila upokojena kirurginja Marija Auersperger, je vseboval pomembne podatke o različnih vrstah zdravljenja tumorjev, inovacije na področju kemoterapije in je služil kot osnova za načrtovanje zdravljenja za tiste bolnike, ki niso bili primerni za običajne metode. So pa med zaposlenimi na onkologiji zaokrožile informacije, da naj bi arhiv ukazal uničiti sam Rojec, ki je očitke zanikal. Prav zaradi tega naj bi prekipelo tudi članom sveta zavoda, ki naj bi na današnji seji razpravljali o njegovi razrešitvi, a jih je, kot kaže, Rojec prehitel in sam ponudil svoj odstop.

Rojec je direktor Onkološkega inštituta postal julija 2007, na to mesto pa ga je imenoval takratni minister za zdravje Andrej Bručan. Njegovo leto na onkologiji so zaznamovali številni očitki, med drugim so mu očitali, da je negospodaren. Septembra lani so onkološki inštitut selili v nove prostore, kjer pa so imeli težave z legionelo. Prav tako so na težave nove stavbe opozarjali tudi reševalci, ki so imeli premalo parkirnih prostorov, tako da so le s težavo dostavljali bolnike.