Selanovo pričanje je bilo prvič odloženo zaradi slabega zdravstvenega stanja obtoženega Šuštarja, pred tednom dni pa je sojenje odložil Šuštarjev zagovornik Peter Čeferin.
Sodnica Dejana Fekonja pa se je do današnje obravnave seznanila z nedavno odločbo ustavnega sodišča o razveljavitvi prvih treh odstavkov 49. člena zakona o policiji, ki govorijo o policijskih ukrepih, s katero jo je pred tednom dni seznanil odvetnik obtoženega Borisa Šuštarja Peter Čeferin. Na podlagi omenjene odločbe je predlagal izločitev dela zapisov Selanovega pričanja in tudi njegovega izpraševanja v času, ko je bil tajni sodelavec policije, ki se nanaša na čas po 13. oktobru 2000, ko je Selan postal tajni sodelavec policije, in predlagal, da se Selana ne sprašuje več o dejstvih, ki so se zgodila po tem datumu. Odvetnik Rozane Šuštar Stojan Zdolšek pa je na podlagi odločbe zahteval izločitev prepisa pogovora med Šuštarjem in Selanom v pivnici v Murglah. Oba predloga je sodnica zavrnila kot neutemeljena.
Trije odstavki 49. člena zakona o policiji, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo maja letos, določajo, da lahko policisti uporabijo tudi tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje in sodelovanje ter prirejene listine in identifikacijske oznake, če obstajajo razlogi za sum, da je oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ga izvršuje ali ga pripravlja, in policisti tega dejanja ne morejo drugače odkriti, preprečiti ali dokazati. Uporabo teh ukrepov odobri generalni direktor policije oziroma njegov namestnik, razen takrat, ko policisti oziroma druge osebe uporabijo prirejene listine ali identifikacijske oznake. Takrat izda dovoljenje pristojni državni tožilec. V odločbi je zapisano, da začne razveljavitev učinkovati v enem letu od objave odločbe v uradnem listu, torej od 23. maja 2004, zakonodajalec pa bo moral v tem obdobju na novo urediti omenjeno področje. Prav na podlagi tega je sodnica danes odločila, da ta ustavna odločba začne učinkovati šele po enem letu, zato v primeru Šuštar ne pride v poštev.
Podkupovanje bo treba dokazati
Kot je znano, je bila Šuštarju 7. novembra 2000 odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja podkupnine. Obtožnica Šuštarja bremeni, da je kot predsednik razpisne komisije na tedanjem ministrstvu za gospodarske dejavnosti od podjetnika Darka Selana prejel podkupnino (ta je znašala 70.000 mark), v zameno pa naj bi mu zagotovil nepovratna sredstva. Poleg tega pa naj bi Šuštar na podoben način razpisana sredstva priskrbel še podjetju Stilles, ki naj bi jih del porabilo za izdelavo pohištva, namenjenega opremi Šuštarjeve hiše. V zadevo pa naj bi bili vpleteni še Stanislav Droljc, ki naj bi namenoma pomagal Šuštarju pri jemanju podkupnine in Selana večkrat "seznanil", da mora plačati "dolg", Boštjan Šoba, ker se je izdajal Selanu za inšpektorja in tako poskušal vplivati nanj, da bi čim prej plačal "dolg", ter Šuštarjeva žena Rozana, ker naj bi pomagala možu pri "pridobivanju" podkupnine zlasti s telefonskimi klici Selanu, zato so vsi trije obtoženi.
