Izgube in potuho bank bodo plačevali še naši vnuki

Svetovalka islandske vlade pri preiskovanju propada bančnega sistema Eva Joly je s predstavniki slovenskega bančnega sistema in tožilstva delila svoje izkušnje pri preiskavi bančne luknje, ki je Islandijo pahnila v recesijo. Medtem ko je Islandija obsodila številne bankirje, pa se Slovenija šele spopada s preiskavami.

Državljani terjali odgovornost, politiki pa jim niso mogli oporekati

Da bi postal ribič, po njenih besedah na Islandiji potrebuješ štiri leta trdega dela, da postaneš bančnik, pa tri tedne usposabljanja. Zadovoljna je, da so vsi nekdanji vodilni v islandskih bankah, odgovorni za zlom sistema, sedem let po začetku preiskave v zaporih. To je bilo po njenem mnenju mogoče le zato, ker so državljani terjali odgovornost, politiki pa jim niso mogli oporekati.

Kaj potrebujemo za uspešno preiskavo bančne kriminalitete?

Ob začetku preiskave bančnega sistema Islandija ni imela nobenih primerljivih predhodnih izkušenj, preiskovalci se dotlej še niso srečali s podobnimi primeri, na sredini preiskave pa je v njej sodelovalo več kot 80 ljudi, večinoma mladih in predvsem tujcev. "Islandija ima tako malo državljanov, pa še ti se med sabo večinoma vsi poznajo," je Jolyjeva opisala težave pri iskanju preiskovalcev. Poudarila je, da so za učinkovito preiskavo bančne kriminalitete potrebni predani preiskovalci in trden sodni sistem na vseh ravneh.

"Za državo ni prihodnosti, dokler ne razčisti s starimi grehi. Državljani imajo pravico vedeti, kaj se je zgodilo," je dejala Jolyjeva in dodala, da v teh primerih "ni nobene imunitete in nobene nedotakljivosti".

Kaj je ugotovila slovenska preiskava?

O slabih bančnih praksah v slovenskem bančnem sistemu je spregovorila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Izpostavila je, da so v okviru inšpekcijske skupine pri pregledu delovanja bančnega sistema ugotovili, da so bila posojila velikokrat odobrena kljub pomanjkljivi dokumentaciji in nezadostni analizi kreditojemalcev. Dodala je, da so bila nekatera posojila očitno odobrena na podlagi političnih vezi, poznanstev in nepotizma.

Zakaj BS ni prej ukrepala?

Na vprašanje, zakaj Banka Slovenije ni prej ukrepala, je Festićeva v razpravi pojasnila, da ni imela in še vedno nima zakonskih možnosti, da bi pred odobritvijo preverjala postopke podeljevanja posojil. Banka Slovenije je sicer od leta 2008 v zvezi s tem podala 20 obsežnejših kazenskih ovadb. Po njenem mnenju pa bi bilo treba v Sloveniji ob bonitetnem nadzoru uvesti še komplementarno inšpekcijsko skupino, ki bo bdela nad integriteto vodilnih v poslovnih bankah.

Ko moraš šele ugotoviti, kako delujejo možgani bankirjev: kje je za njih meja med običajno poslovno prakso in kaznivimi dejanji?

V Sloveniji se s preiskavo bančne kriminalitete zadnja tri leta ukvarja tudi višji državni tožilec Jože Kozina, ki je opisal težave v preiskavi. "Ker gre za izjemno težek problem, smo se odločili, da pred jesenjo, ko bodo sprejete nekatere večje odločitve, obiščemo vse večje banke v Sloveniji," je dejal. Na ta način želi specializirano državno tožilstvo ugotoviti, kako bančniki razumejo mejo med običajno poslovno prakso in kaznivimi dejanji.

Banke svoje težave rešile, zdaj pa jim je iskanje krivcev "drugorazredna tema"

"Ključna napaka države je bila, da je pokrila vse izgube bank in jim dala potuho, račun pa bo izstavljala še našim vnukom," je ocenil tožilec. Prav te banke pa po njegovem mnenju sedaj niso prav zagrizene za iskanje krivcev, saj so svoje težave že rešile.

Član uprave NLB: S tem pa se ne strinjam

S tem pa se v razpravi ni strinjal član uprave NLB Archibald Kremser. "Dolžni smo, da pogledamo v preteklost in ugotovimo, kaj se je zgodilo," je poudaril. Največja slovenska banka je pri tem po njegovem mnenju že storila velik napredek, za to pa je porabila veliko denarja, časa in truda. "Nismo policija, lahko pa ugotovimo nekatere prakse, ki izstopajo," je dodal.