'Kljub napovedanim spremembam se bo trend višanja odhodkov zdravstva nadaljeval'

Poslanci Gibanja Svoboda so v torek zvečer v parlamentarni postopek vložili spremembo zakona, s katero se dopolnilno zavarovanje prenaša v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. Kot je razvidno iz predloga novele, ki smo ga pridobili v uredništvu, bi bili zavezanci za plačilo tega prispevka vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov.   

Sredstev ne bi več prejemale tri zasebne zavarovalnice, ampak ZZZS. Višina obveznega prispevka bi bila enaka za vse in bi znašala 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer bi upoštevali rast povprečne bruto plače v Sloveniji.  

Za odziv smo prosili vse tri slovenske zavarovalnice.

V Vzajemni bodo novelo zakona preučili

Iz Vzajemne so sporočili, da bodo novelo zakona najprej podrobno preučili. "Tudi nadalje si bomo prizadevali, da bomo še naprej aktivno pomagali zdravstvenemu sistemu kot aktiven in odgovoren partner. V Vzajemni si v sodelovanju z vsemi deležniki v zdravstvu želimo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje," so dodali. 

V Triglavu spremembo podpirajo, a opozarjajo, da se bo trend višanja odhodkov nadaljeval 

Iz Triglava pa so sporočili, da se s spremembo strinjajo. "V Triglav, zdravstveni zavarovalnici, podpiramo spremembo javnega zdravstvenega sistema, njegovo reformo in preoblikovanje PDZZ, na kar zavarovalnice opozarjamo že vrsto let. Pri tem je po našem mnenju ključno, da poiščemo zadostne finančne vire za javni zdravstveni sistem, ki si ga vsi želimo – na način, da bo dostopen vsem in bo zagotavljal sodobno zdravstveno obravnavo ter široko mrežo izvajalcev, ki bodo lahko kompetentno poskrbeli za pacienta," so zapisali v odgovoru. 

Ob tem so opozorili, da se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno večajo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej. "Zato se ob tovrstnih trendih in v sedanjem načinu financiranja prek OZZ, doplačil s kritjem PDZZ, če ga imajo osebe sklenjenega, ter samoplačništva ni mogoče izogniti prilagajanju premije PDZZ, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za svoje zavarovance," so dodali. 

Izpostavili so, da so že v preteklosti poudarjali in predlagali, da je v sedanjem sistemu financiranja ena od možnosti za zmanjšanje pritiska na doplačila in posledično na premijo PDZZ, da odločevalci (v tem primeru ZZZS) ukinejo doplačila, posledično pa to pomeni tudi ukinitev PDZZ. Napovedali pa so še, da se bo, ne glede na napovedane spremembe, trend, po katerem se celotni odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, nadaljeval. 

Predsednik vlade Robert Golob je sicer zatrdil, da "denarja ne bo zmanjkalo". "Ker se ljudje sprašujejo, kako bomo dobili denar, denar bomo dobili, če bo res potreba, če ga bo v zdravstveni blagajni zmanjkalo, bomo za te potrebe dobili denar v proračunu," je povedal. 

Povedano je potrdil tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. "Za razliko od predhodnikov sva s finančnim ministrom usklajena. Denar bomo našli, je v zdravstvenem sistemu. Tako da se ni za bati," je dejal. 

To pomeni, da bodo še naprej rasli odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja. "Pri tem bi radi izpostavili, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, izjemno premišljeni. Take spremembe morajo biti plod splošnega konsenza vseh deležnikov, saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike," so pojasnili in dodali, da bodo še naprej razvijali dodatna zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve, saj se zavedajo njihove pomembnosti pri ohranjanju zdravja ljudi.  

V Generaliju 'zadeve ne morejo komentirati'

"Predloga novele zakona, ki ukinja DZZ, nismo prejeli, zato ga žal ne moremo komentirati. Zavarovalnice zagotavljamo svoje obveznosti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v skladu s trenutno veljavno zakonodajo," so sporočili iz zavarovalnice Triglav. Ob tem so poudarili, da se zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva ter uresničevanje pravic zavarovancev.

Slovensko zavarovalno združenje izpostavlja, da je odločitev o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja politična 

Odzvalo pa se je tudi Slovensko zavarovalno združenje, ki je zapisalo, da izrecno ne nasprotujejo odločitvi, čeprav ocenjujejo, da v prvi vrsti ne gre za strokovno, temveč za politično odločitev o financiranju javne zdravstvene storitve. "Strinjamo se, da je sistem, ko odločevalci neprestano obremenjujejo PDZZ, obenem pa kritizirajo dvig premij tega zavarovanja kot neupravičen, potreben prilagoditve, če želimo na drugačen način zagotoviti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev."

Ob tem pozivajo k razmisleku, če tovrsten parcialni pristop dejansko nagovarja ključno težavo javnega zdravstva (dolgoročno finančno vzdržnost), v katerem odhodki za zdravstvene storitve nenehno naraščajo. Ocenjujejo, da bo do konca leta s pristopom k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov sredstev, glede na projekcije pa se bo številka v naslednjih letih še višala. 

Kot so zapisali, bo sicer imela uvedba enotne obremenitve neposreden pozitivni vpliv na zdravstveno blagajno, saj bo zajela vse prebivalce. Danes namreč okoli šest odstotkov prebivalcev ne plačuje dopolnilnega zavarovanja. Prispevek za vse bo tako po ocenah združenja zdravstveni blagajni prinesel dodatnih 20 milijonov. Ob tem opozarjajo, da bo ukrep odvzel dajatve, ki jih posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice, predvsem pa fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne v času neugodnih gospodarskih razmer. 

"Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma, niti korak, ki ne rešuje dolgoročne vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le-tega. Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje. Vsekakor je ukinitev PDZZ lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja, kot se morebiti zdi na prvi pogled," so še dodali.