'Kljub naporom za dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov'

"Kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov, medtem ko napredujejo bolezni, ki imajo pandemične razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje in še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni podelitvi," je v tradicionalni poslanici pred bližajočim se 55. svetovnim dnevom miru opozoril papež Frančišek.

V njej je posebno pozornost posvetil trem ključnim področjem za graditev trajnega miru. Najprej dialogu med generacijami kot temelju za uresničevanje skupnih projektov. "Meni, da je dialog edina možnost za to, da razlike, ki so med ljudmi, generacijami in narodi, postanejo obogatitev, ne pa razlog za razhajanja," je eno od osrednjih tem poslanice danes orisal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. "Temelj resničnega dialoga je osnovno zaupanje med ljudmi in med družbenimi skupinami," je dodal. Kot je še povzel papeževe besede, veliki družbeni izzivi in mirovni procesi ne morejo obstajati brez dialoga med starejšimi in mladimi.

Urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič je ob tem opozoril, da je tudi ob razmerah v Sloveniji dialog zelo pomemben. "Osredotočiti se moramo na kulturo združevanja in ne kulturo razdruževanja," je dejal.

V poslanici papež v nadaljevanju poudari pomen izobraževanja kot dejavnika svobode, odgovornosti in razvoja. Opozoril je, da se je v zadnjih letih na svetovni ravni občutno zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo, ki pa prej veljata za izdatek kot naložbo. Po drugi strani pa so se vojaški izdatki znatno povečali in vse kaže, da bodo še naraščali.

To je zaskrbljujoče, zato je pomembno, da tisti, ki nosijo odgovornost, oblikujejo gospodarske politike, ki predvidevajo obrat odnosa med javnimi investicijami v izobraževanje in sklade, ki so namenjeni oboroževanju. S tem, ko začnemo vlagati v prihodnost, rast in razvoj, vlagamo tudi v mir. In po drugi strani, da zmanjšamo investicije v navidezno varnost. "Pretirane investicije v vojaško industrijo gotovo ne gradijo prihodnosti," je izpostavil Zore.

Nazadnje papež v poslanici spregovori tudi o delu kot področju za polno uresničevanje človekovega dostojanstva. Izpostavi dejstvo, da tehnični napredek ne sme pomeniti siromašenja ljudi. Kot je pojasnil Zore, posodabljanje tehničnih sredstev ne sme pomeniti, da ljudje ostanejo brez delovnih mest. Zore je tudi izpostavil papežev poudarek, da je pandemija covida-19 v svetu poslabšala položaj dela, ki je že bil pred številnimi izzivi. Milijoni gospodarskih in proizvodnih dejavnosti so propadli, začasni delavci so vedno bolj ranljivi, izobraževanje na daljavo pa je v številnih primerih povzročilo nazadovanje pri učenju.

Ob tem je papež izpostavil, da moramo združiti zamisli in napore, da bi ustvarili pogoje in iznašli rešitve, da bo imel vsak človek v delovni dobi možnost s svojim delom prispevati k življenju družine in družbe. Obenem je po njegovem mnenju treba spodbujati, sprejemati in podpirati pobude, ki na vseh ravneh pozivajo k spoštovanju temeljnih pravic delavk in delavcev.