Kljub krajšim čakalnim dobam mnogi še vedno čakajo

Leto dni po uvedbi pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah se je število čakajočih za posamezne zdravstvene storitve zmanjšalo s 83.642 čakajočih na 42.676, so poudarili na novinarski konferenci Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). Na njej je sodeloval tudi minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je področje revmatologinje izpostavil kot "zelo pereč problem".

Na podlagi pravilnika se zbira podatke za 52 zdravstvenih storitev, trenutno pa svoje podatke posreduje 74 izvajalcev s skupno 364 seznami, je pojasnila Metka Zaletel iz Zdravstveno podatkovnega centra na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Posebej se vodi tudi podatke o številu čakajočih nad dopustno čakalno dobo, ki se je z januarskih 14.443 čakajočih do septembra znižalo na 4717.

Med desetimi izbranimi storitvami z največjo povprečno čakalno dobo se je povprečna čakalna doba zelo očitno znižala za artorplastiko kolena in kolka. Še pred letom dni se je na artroplastiko kolena povprečno čakalo približno 650 dni, danes pa nekaj nad 500. Prav toliko časa se je pred letom dni povprečno čakalo na artroplastiko kolka, danes pa okoli 150 dni manj.

Konkretneje pa se je denimo število čakajočih za ambulantno obravnavo dojk in mamografijo od začetka maja znižalo z dobrih 15.000 na nekaj manj kot 11.000. Tudi število čakajočih na magnetno resonanco se je občutno znižalo – z 9317 na 5848.

Minister je z doseženimi rezultati "zadovoljen in navdušen" in uvedbo pravilnika označil kot korak izjemnega pomena. Poudaril je, da so čakalne dobe kazalnik delovanja zdravstvenega sistema, a dodal, da jih čakajo še novi izzivi. Kot je dejal, bi si morali prizadevati, da od začetka obravnave pa do konca mine čim manj časa.

Marušič je pojasnil, da so imeli v zvezi z izvajanjem pravilnika številne intenzivne sestanke z vrhovi posameznih strok. Tukaj je minister izpostavil predvsem revmatologijo, kjer se spopadajo tudi s pomanjkanjem kadra, težave s čakalnimi dobami na kardiovaskularnem področju pa imajo po Marušičevih besedah le v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC), pri drugih petih izvajalcih pa ne. V UKC nad dopustno čakalno dobo čaka 177 bolnikov, ministru pa so ravno te dni zagotovili, da bo to urejeno do konca leta.

Je pa poudaril, da so podatki tako dostopni, da lahko mesečno ugotavljajo, kateri izvajalec se odziva na pravilnik in kje so problemi. Priznal je, da nekateri izvajalci izstopajo in imajo z njimi bolj intenzivne pogovore, če pa izboljšav ni, sprožijo nadzor. Tako so razgovore oz. nadzor opravili v jeseniški in novomeški bolnišnici ter v ljubljanskem UKC. Po njegovih besedah so morali sveti zavodov obravnavati sezname čakajočih in ukrepe ter jih predstaviti predsedniku sveta zavoda. To pa se ni zgodilo v Novem mestu, zato je Marušič zamenjal predsednika sveta zavoda v tamkajšnji bolnišnici.

Hkrati si minister želi, da bi bilo "čim manj uporabe mobilne telefonije", torej preskakovanja vrst s pomočjo poznanstev. A kot je povedala zdravstvena inšpektorica Eva Kompan je od prvih pregledov od uveljavitve pravilnika do zadnjih dosti manj odstopanj. Inšpektor sicer lahko odstopanja in morebitno preskakovanje vrste dokaj hitro ugotovi, saj pregleda, kdaj je bil predviden pregled in kdaj je bil dejansko izveden. Če ugotovi, da je bila storitev opravljena prej, preveri še vzroke za to. Je pa ob tem dodala, da takih "sumljivih" preskakovanj vrst ni veliko.