Kljub jecljanju izredno uspešni v poklicu, kjer morajo govoriti

Mateja, Simon in Bojan jecljajo. Z dolgoletnimi terapijami jim je uspelo, da imajo svoj govor pod nadzorom. Opravljajo poklic, ki zahteva veliko komunikacije.

Še več, v svojem poklicu so postali izredno uspešni - kot ravnateljica osnovne šole, kot profesor violine in član godalnega kvarteta, ki žanje uspehe doma in v tujini, in kot elektroinženir.

Mateja kot ravnateljica ravno zaradi svoje izkušnje lažje razume učence, je bolj pozorna na kakršno koli obliko drugačnosti. Simon svojo strast do glasbe uspešno prenaša na učence glasbene šole, Bojan pa je tokrat prvič spregovoril o svojih težavah, prav zaradi tistih, ki zaradi jecljanja doživljajo hude stiske.

A pot do sem je bila izredno dolga in težka. Leta in leta terapij, logopedskih vaj, soočanja s samim seboj, s tem, da se sprejmejo, da sprejmejo svoje jecljanje. Spremljali smo Matijo, srednješolca iz Celja, ki zelo močno jeclja – med terapijo govori skoraj tekoče.

Tudi Robert iz Ljubljane ima še vedno težave. Mlad diplomant že dve leti išče službo. Kot je povedal, je predsodkov še veliko.

Izredno zgovorni so posnetki Mateje in Simona pred 12-dnevno terapijo Walmod in po terapiji. Govorita tekoče. A pravo delo se začne po terapiji doma. Vsak dan znova nadzirajo svoj govor.

Vsi opisujejo, da so začeli jecljati že v otroštvu, nenadoma med govorom, nato vedno pogosteje. Zdaj govorijo o jecljanju zato, da ozaveščajo ljudi, da bi bili strpni pri pogovoru s tistim, ki jeclja, da mu ne končujemo stavkov, ga ne prekinjamo. Da jim damo priložnost.