Klic o nujni spremembi PIN kode za bančno kartico, SMS sporočilo glede posodobitve osebnih podatkov v mobilni banki, pa obljube o izplačilu zaslužkov iz kriptovalut, čeprav morda z njimi sploh ne poslujete. Vse to so načini, kako nepridipravi pridobijo dostop do vaših podatkov.
Jasmina Mešić iz SI CERT: "Ko enkrat posredujemo te podatke, bom rekla, so lahko zelo hude finančne posledice. Torej ne samo, da izpraznijo, dosežejo naš limit - ko enkrat imajo dostopne podatke za našo banko lahko tudi v našem imenu najemajo kredite, si povečajo limit, ki ga potem tudi porabijo. Skratka nabor možnih zlorab se zelo poveča."
Gre za tako imenovani smishing - SMS sporočila, ki prejemnika nagovarjajo k vnosu podatkov.
Jasmina Mešić iz SI CERT: "Torej tako SMS sporočilo vedno vsebuje dve bistveni sestavini; najprej je nek tekst, ki je neka grožnja - torej da se bo nekaj groznega zgodilo, da ne bomo mogli dostopat do našega računa, da ne bomo mogli plačat z našo kartico da naš paket ne bo dostavljen. Skratka vedno je neka prikrita grožnja in potem sledi link oziroma povezava."
Čeprav SMS sporočila ter klici pogosto prihajajo s slovenskih telefonskih številk, so storilci večinoma tujci. David Gracer iz Policije pojasnjuje: "Običajno je način njihovega delovanja tak, da sedijo v klicnih centrih, od koder tako kot pošiljajo razna sporočila - pshihing, elektronsko pošto, SMS sporočila, tako tudi telefonske klice."
Žrtve spletnih zlorab se pogosto označuje kot naivne in lahkomiselne, a v resnici je prevare tudi izkušenim uporabnikom vse težje prepoznati. Mešičeva svetuje: "Dajmo se ustaviti, ko nekdo zahteva, da vpišemo podatke. Torej še enkrat preberemo, si vzamemo čas, pet dodatnih minut, da res preberemo, zakaj nekdo želi, da vnesemo podatke."
In čeprav se žrtve lahko počutijo osramočene, je ključnega pomena to, da prevaro čim prej prijavijo.
Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije: "Če se zgodi spletna prevara najprej takoj kontaktirati svojo banko, v kolikor bi se sredstva še dala ustaviti na poti proti zlikovcem. Na drugi strani seveda absolutno prijaviti na Policijo. Prijaviti pa tudi SI CERTU, zato ker oni zbirajo podatke o tem, kakšne prevare se dogajajo in skušajo potem na tej osnovi oblikovat politike in aktivnosti, da bi potem to čim bolj zajezili." Prav ozaveščanje javnosti o tej problematiki bo v prihodnosti še bolj pomembno, saj bodo s porastom umetne inteligence tudi prevare postale še bolj prepričljive.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.