V Sloveniji redko srečamo klavžarja, saj je naša država zanj zgolj preletna cona na poti v Toskano. Pri nas se ustavi zgolj za kratek čas, nato nadaljuje let, nam je pojasnila ornitologinja Tjaša Zagoršek pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Klavžar se je denimo pojavil na okenski polici v Ilirski Bistrici novembra lani, o čemer smo poročali na naši televiziji.
Klavžar Giovanni pa si je oddahnil na Dolenjskem. "Nesrečno bitje je naletelo na gospoda, ki nima najboljšega občutka, kdaj in koliko lahko posega v osebni prostor ptice. V želji po najboljši fotografiji se ji je preveč približal. Saj veste, če nekdo sili v vas, se umikate in v tem primeru je bilo enako. Silil je v ptico, ki se je umikala, in zato zletela na električni drog. S krilom se je najverjetneje zataknila na del, ki ni zaščiten, in ubila jo je elektrika," nam je povedala ornitologinja Zagorškova in povedala, da Giovanni ni tisti klavžar, ki je razveselil v Ilirski Bistrici.
Po besedah Zagorškove je najslabše pri vsem tem, da gospod niti ni poklical ornitologov oziroma v DOPPS: "Poklical je zgolj svojega kolega in mu povedal, kaj se je zgodilo. Ta njegov kolega je vedel, kako ravnati, in nam je sporočil. Nato smo prosili kolega, če bi lahko prevzel kadaver, a je odvrnil: če ga hočete, ga pojdite iskati sami. Zato smo se angažirali sami – naš član je šel po kadaver in ga dostavil v Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS)."
Dan po objavi članak se nam je oglasil fotograf, ki je želel, da ne razkrijemo njegovega imena. Zanikal je navadbe Zagorkoškove, češ da je sam osebno poklical kolega in ga prosil, naj pokliče predstavnike DOPPS-a. "Prijatelj me je poklical nazaj in povedal, da bo nekdo prišel po kadaver, ki smo ga pokrili z zabojem in obtežili s kamnom. Odpeljal sem se s kraja in v Mokronogu videl, da me je že dvakrat klicala predstavnica DOPPS-a. Poklical sem jo in ji povedal, da nisem več na kraju in da kadavra ne morem odpeljati. Prijazno mi je odgovorila, da bodo sami poskrbeli za poginulo ptico," je dejal.
Državljani smo vsako poginulo zavarovano vrsto, če jo najdemo, dolžni prinesti v PMS
Zagorškova je opomnila, da smo državljani dolžni vsako poginulo zavarovano vrsto, če jo najdemo, prinesti v PMS. "PMS je namreč institucija, kjer med drugim oblikujejo državne učne zbirke ptic. Iz tega delamo tudi raziskave. Recimo ena izmed trenutnih je, da ugotavljamo, koliko ptic, ki jih naključno najdemo v naravi, je nezakonito ubitih," je pojasnila.
Ornitologi pa so na družbenem omrežju spodbudili, naj bo smrt Giovannija opomin, da ljudje v želji po slavi in všečkih na družbenih omrežjih ne posegamo v njihov osebni prostor.
Klavžarje pred 300 leti iztrebil človek
Klavžarji sicer v Toskano letijo iz Avstrije, saj so tamkajšnji ornitologi že pred 10 leti začeli z oživljanjem vrste. Visoka gospoda jo je namreč že pred 300 leti iztrebila z lovom v Evropi. "Lovila jo je za hobi program in prehrano. Waldrapp team iz Avstrije je tako pred približno 10 leti začel z reinprodukcijskim programom klavžarja v Evropi. Vsi ti osebki, ki se pojavljajo tudi pri nas, so iz njihove vzreje. Opremljeni so z obročkom in GPS-lokatorjem. Preko aplikacije animal tracker lahko tudi v živo spremljate, kje se kakšen klavžar premika," je razložila Zagorškova in dodala, da gredo najpogosteje čez Slovenijo v času selitve v Toskano, kjer prezimujejo.
Pri tem je Zagorškova izpostavila še eno zanimivost. Klavžarji sami ne vedo, da se morajo preseliti na zimovanje, zato jim pri tem pomagajo ljudje. "S posebnimi zmajčki jim kažejo pot in jih v bistvu učijo, kako se selijo. Zime so na severu Avstrije premrzle, zato bi morale biti ptice celo zimo zaprte," je opisal in strnila, da je za klavžarje selitvena pot v Toskano zgodovinska, saj so tja potovali od nekdaj, še preden jih je pred 300 leti iztrebil človek.
KOMENTARJI (215)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.