"Skoraj bi govoril o Evropi dva. To je viden razvoj in to je problem," je poudaril češki predsednik Vaclav Klaus. Možnost, da bi slovanske države, ki vstopajo v EU, tvorile neko skupino, je Klaus zavrnil kot kratkovidno. Poudaril pa je, da morajo te države imeti pravico sprožati vprašanja. "Glede naših izkušenj življenja v komunizmu menim, da nikoli ne bi smeli opuščati vprašanj in sprejeti vsega, kar prihaja od zunaj. To ni le naša pravica, ampak obveza," je poudaril.
Slovanske države v EU po njegovih besedah ne bodo tvorile skupine. "Nikoli nisem slišal ideje o slovanskem grupiranju. Za to slišim prvič," je poudaril. Po njegovem mnenju je nemogoče organizirati kakršnokoli institucijo vzdolž meja slovanskih in neslovanskih držav; v EU bi se potem povezovale nordijske države, nemškogovoreče države, romanske države. To ni mogoče in to je kratkovidna ideja. "Avtorji te ideje bi morali dvakrat pomisliti," je menil. Opomnil je tudi, da bi težko definiral interese slovanske skupnosti. Poudaril pa je, da se čuti Slovan in tega občutka ne bi nikoli zatrl.
V EU bi po njegovem mnenju morali zgraditi resnične institucije in interesne skupine. Glede možnosti, da bi to bila tudi Višegrajska skupina, je bil Klaus skeptičen. Kot je opozoril, je bila ta skupina oblikovana pred 10, 12 leti in je doslej imela le en sam resen projekt, ki je bil izveden, je deloval in imel nek pomen - to je bila CEFTA. S članstvom držav skupine v EU, torej v naslednjih mesecih, pa bo CEFTA izginila. Naloga višegrajskih držav je, da ne le formalno govorijo o Višegrajski skupini, ampak da najdejo nov projekt. "Zanimivo bi bilo, ampak ga ne vidim. Doslej ga ni še nihče predlagal," je poudaril Klaus.
Po njegovih besedah je podobna zgodba s slovanskim oziroma srednjeevropskim sodelovanjem. "Ena stvar je leporečje, druga stvar pa vsebina. Med tema je velik prepad," je opozoril. Spomnil je, da se je pred leti udeležil vrha Srednjeevropske pobude, kjer je sam napisal svoj govor in resno definiral, kaj je Srednja Evropa. "Vsi so bili šokirani, da je nekdo vzel idejo resno, da sem definiral Srednjo Evropo, saj je bilo za vse druge to le priložnost, da se pokažejo in rokujejo. To je realnost takšnih institucij," je menil Klaus.
Kar je bilo zanemarjeno v pogajanjih z EU, pa ni slavizem, ampak boj nekdanjih komunističnih držav, da bi v Evropi sprejeli pomen komunizma: upoštevali, kakšne so njihove izkušnje, kakšna so njihova občutja, zakaj se veliko bolj kot druge bojijo centralizma v Bruslju. "To je naša primerjalna prednost. To bi morali pridigati v EU, ne slavizma," je poudaril.
Glede vključevanja držav v evroobmočje je Klaus opozoril na dve stvari. Prva je problem oblikovanja monetarne unije v ne popolnoma homogeni Zahodni Evropi. Kot je povedal, sam dvomi, da je Zahodna Evropa, torej sedanje članice evroobmočja, z gospodarskega vidika optimalno območje enotne valute. Druga pa je vstop držav, ki so vidno na nižji ravni gospodarske razvitosti in imajo v veliko ozirih drugačne strukturne značilnosti, v evroobmočje. Klaus meni, da ni treba hiteti, saj bi morale imeti države čas za prilagoditev zahodnoevropski ravni gospodarske razvitosti. Preuranjen vstop v evroobmočje bi bil namreč po njegovem mnenju problematičen.
