Klakočar Zupančič: Naši predniki na Primorskem niso bili hlapci

Državni praznik, ki ni dela prost dan, bo v petek, ko bo minilo natanko 75 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, po kateri je večji del Primorske v okviru tedanje Jugoslavije pripadel Sloveniji. Državna proslava je bila nocoj v Portorožu, ki je sicer tako kot drugi obalni kraji postal del Slovenije šele leta 1954. Slovesnost je odprl predsednik republike Borut Pahor s pregledom ešalona praporščakov.

Kot je dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, si danes "težko predstavljamo, da je bila skoraj tretjina zahodnega slovenskega etničnega ozemlja in z njo Goriška, Obalno-kraška in Notranjsko-kraška regija odrezana od matične domovine."

Opozorila je na obdobje fašizma in na raznarodovalno politiko. "Vendar naši predniki na Primorskem niso bili hlapci, ampak tudi gospodarji in uporniki ter predvsem antifašisti," je dejala. Poudarila je, da so bili Primorci pokončni in enotni ter so se ob napadu Italije na Jugoslavijo množično vključevali v odporniško gibanje.

Spomnila je, da je vrhovni plenum Osvobodilne fronte septembra 1943 proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v okviru Jugoslavije. "Tako je slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja, zato domobransko gibanje na tem delu ni imelo večjega uspeha," je poudarila.

Na delu Primorske, ki je bil dodeljen Italiji, je ostalo mnogo Slovencev, zato je po besedah slavnostne govornice praznovanje še vedno povezano z bolečino: "To pomeni, da boj narodne zavesti še vedno ni končan. Vendar se danes bije na drug način, in sicer v obliki ohranjanja slovenskega jezika, slovenske kulture, tesnega sodelovanja zamejskih Slovencev z domovino in opozarjanja na pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji."

Ideje o večnem miru v Evropi brez meja, ki so nastale po drugi svetovni vojni, je Klakočar Zupančičeva povezala s sedanjim mednarodnim političnim okvirom, v katerem ugotavljamo, da do vojn še vedno prihaja. Kritična je bila tudi do prejšnje vlade. "Kako zelo krhka je svoboda, smo še nedavno občutili na lastni koži, ko je Slovenija začela drseti v avtokracijo in smo doživeli neustavno kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

Gre za tiste pravice, za katere so naši predniki dali svoja življenja, je dejala. "Med njimi so primorske junakinje in junaki, kleni borci proti podjarmljenju, proti raznarodovanju, proti ideologijam, ki ustvarjajo rasne, narodne in etnične neenakosti, in proti diktaturi enoumja. Današnji predpraznični večer je posvečen njim," je poudarila

Kulturni del programa, ki ga je zasnovala Yulia Roschina v sodelovanju z Ano Pandur, je bil pretežno posvečen letos umrlemu tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. Igralec Vladimir Jurc je za uvod prebral odlomek iz njegove zbirke novel Grmada v pristanu.

Na odru so se zvrstili še Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom Pie Cah, Policijski orkester, Avtomobili, Vasko Atanasovski, Teo Collori, Lea Sirk, Jure Lesar, Štefica Graselli, Gregor Ravnik, Drago Mislej – Mef, plesalca Nastja Bremec Rinya in Michal Rinya, Lara Jankovič in Mak Tepšić. Glasbene in plesne točke so potekale hkrati s projekcijo del primorskih umetnikov 20. stoletja v ozadju.