Podporo s Kjotskim protokolom zastavljenim ciljem ter njegovi ratifikacijo so izrazili tako v koalicijskih kot v opozicijskih strankah. Poslanci so izpostavili največje okoljske izzive, pred katerimi majhna Slovenija ni imuna, ter soglašali o ukrepih, ki jih je potrebno izpeljati. Ob tem so na predlog matičnega zunanjepolitičnega odbora vlado pozvali, naj pripravi nacionalni program zmanjšanja toplogrednih plinov in ga državnemu zboru posreduje v obravnavo.
V poslanskih razpravah so slovenski parlamentarci obenem opozorili na enega glavnih problemov povezanega zlasti z uresničevanjem protokola. Tako med podpisnicami tega protokola ni ZDA, sicer ena največjih onesnaževalk okolja.
Protokol bo začel veljati, ko ga bo podpisalo 55 držav
Uvodoma je poslanskemu zboru o omenjenem protokolu spregovoril minister za okolje in prostor Janez Kopač. Kjotski protokol predstavlja prvi korak k doseganju cilja "ustalitve koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem". Protokol je bil sprejet in predložen v podpis na tretjem zasedanju konference pogodbenic konvencije leta 1997 v Kjotu na Japonskem. Slovenija ga je podpisala leto kasneje, veljati pa bo začel 90. dan po tem, ko ga bo ratificiralo najmanj 55 držav pogodbenic konvencije. Države EU kot tudi sama EU kot pogodbenica konvencije napovedujejo ratifikacijo Kjotskega protokola že v prvi polovici letošnjega leta, tako da bi lahko postal veljaven do svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, ki bo potekal od 26. avgusta do 4. septembra letos.
Države podpisnice bodo morale zmanjšati škodljive emisije
Protokol opredeljuje količinsko in časovno zmanjšanje oz. omejitev emisij toplogrednih plinov kot obveznost vsake države aneksa I (industrializirane države). Tako mora Slovenija, enako kot EU in večina njej pridruženih držav, zmanjšati emisije vseh toplogrednih plinov skupaj povprečno za 8 odstotkov v prvem ciljnem petletnem obdobju (2008-2012) glede na izhodiščno leto. Protokol predvideva kot dopolnilo k domačim ukrepom tri t.i. kjotske mehanizme in sicer: trgovanje z emisijami, skupna izvajanja in mehanizem čistega razvoja. Ukrepi, s pomočjo katerih bomo izpolnili obveznosti iz protokola, so predvsem povečevanje energetske učinkovitosti, vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, prehod na goriva z manjšo vsebnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, racionalnejša raba umetnih gnojil ipd.
Poleg Kjotskega protokola pa so poslanci sprejeli še sporazum o financiranju med Evropsko komisijo in Slovenijo, Dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede državnega premoženja ter sporazum o medsebojni upravni pomoči za preprečevanje, odkrivanje in zatiranje carinskih kršitev med slovensko in italijansko vlado.
