Kje se je zataknilo pri predlogu zakona za nagrade zaposlenih?

Za delodajalca, ki mora ob 800 evrov nagrade plačati še slabih 129 evrov prispevkov, pa to pomeni, da delavec namesto 929 evrov, kolikor plača delodajalec, prejme le eno tretjino. Zato je delovna skupina na ministrstvu za gospodarstvo je skupaj z predstavniki delodajalcev kot delojemalcev pripravila predloge za spremembo zakona, kjer se je zataknilo. Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, pojasnjuje: "Nekje v pomladi lanskega leta je bil pripravljen osnutek, ki pa se je potem v medresorskem usklajevanjem na vladi očitno zataknil. Ministrstvo za finance, kot razumem, je imelo glavni pomislek, da ne gre za idejo zakona o delitvi dobička med zaposlene torej v širjenju delavskega lastništva, in spodbujanju le tega, ampak da gre enostavno za nov obvod pri izplačevanju plač." 

Iz ministrstva za finance so nam sporočili, da so omejitve in varovalke potrebne, da se v čim večji možni meri preprečijo neželene prakse, denimo prelivanje dohodkov iz plač v bolj davčne ugodne oblike dohodkov.

Delodajalci so po njihovih besedah namreč predlagali, da bi podjetja lahko na letni ravni eno tretjino dobička lahko namenila za izplačilo nagrad, vsak delavec pa bi lahko prejel največ 2,4 kratnik povprečne mesečne plače, ki bi bil po plačilu davka na dobiček in davka pri izplačilu zmanjšan za slabih 40 odstotkov in ne 66 odstotkov. 

Jerkičeva pravi: "Tam smo bili seznanjeni o tem, da se pripravljajo usklajevalni predlogi, to mislim, da je bilo spomladi letošnjega leta potem pa o tem zakonu kaj dosti več ne vemo." 

Junija 2023 so iz ministrstva za gospodarstvo predlog - ki so ga uskladili z predstavniki delodajalcev in delojemalcev - poslali na ministrstvo za finance. Kot so nam pojasnili iz gospodarskega ministrstva, so od takrat s kolegi finančnega ministrstva opravili več širokih vsebinskih razprav, vendar do sedaj žal niso uspeli oblikovati sprejemljivega predloga rešitev za vse strani. 

V zvezi svobodnih sindikatov podpirajo predlog, da bi bili delavci bolj vključeni v razdeljevanja dobička v podjetju, toda ob tem opozarjajo: "Če ga razbremenimo prispevkov, bo seveda neto izplačilo večje, bo pa starost vprašala mladost. Kje pa ste bili takrat, ko so se obračunavali davki in prispevki in zakaj je moja pokojnina nizka."

Iz ministrstva za finance kolegom na gospodarskem ministrstvu še očitajo, da so za oblikovanje zakona ustanovili delovno skupino, v katero jih niso povabili, čeprav gre pri vsebini za določitev davčne sheme, kar sodi v izključno pristojnost Ministrstva za finance. Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da usklajene rešitve podpirajo in upajo, da jih bodo uspeli medresorsko uskladiti, saj bomo, po njihovih besedah, pridobili vsi, država, zaposleni, podjetja in naš skupni gospodarski razvoj.