Slaba poplavna varnost: Janković poziva državo k ukrepanju, država čaka na soglasja naravovarstvenikov, ribičev in gozdarjev

"19. septembra leta 2010 je poplavilo. Minilo je štiri leta in en mesec pa smo spet pod vodo," so včeraj povsem nemočni in do kolen v vodi tarnali prebivalci na območju ljubljanskega Viča. Tam so v jutranjih urah Glinščica, Gradaščica in Mali Graben spet krepko prestopili bregove ter zalili številne kletne in pritlične prostore blokov, stanovanjskih hiš in ostalih poslopij. Čeprav je bila gladina vode nekoliko nižja kot v katastrofalnih poplavah leta 2010, je prizor občane močno spominjal na tedanjo tragedijo in na obljube odgovornih. "Tedaj so govorili, da bodo stvar uredili in da gre pač za stoletne vode, a kot kaže, se bo to dogajalo bolj pogosto, prepuščeni pa smo samim sebi," nam je sredi poplavljene ulice na Vrhovcih potarnal tamkajšnji prebivalec.

Slišati je bilo tudi očitke na račun občine in župana, ki da se je štiri leta nazaj ravno po tem delu Ljubljane sprehajal v škornjih in obljubljal boljšo poplavno varnost. Pa se je v tem času resnično kaj spremenilo? Kaj je z obljubljenim urejanjem vodotokov? Ali bodo prebivalci Viča in ostalih ogroženih območij kdaj varni pred poplavnimi vodami?

Z vprašanji razočaranih občanov, ki jih je bilo slišati na poplavljenih viških ulicah, smo se najprej obrnili na Mestno občino Ljubljana. Robert Kus, vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo, nam je pojasnil, da so se pristojne službe v minulem štiriletnem obdobju v skladu s pooblastili osredotočile na osveščanje prebivalcev na ogroženih in prizadetih območjih, na zagotavljanje vreč s peskom in druge opreme, na pomoč pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev prizadetih in interventno odstranjevanje plavja in ovir iz vodotokov. Poleg navedenega so se osredotočili na čiščenje obcestnih kanalov ob cesti v Črno vas in Lipe ter ob Ižanski cesti ter na čiščenje zarastja v strugi Gradaščice za vzpostavitev projektne pretočnosti. Ob tem dodaja, da je sicer urejanje voda in varstvo pred škodljivim delovanjem v pristojnosti države.

Več informacij glede priprav ter ukrepanja ob in po poplavah

Državni prostorski načrt sprejet, a pot do izvedbe predolga

Spomnimo, da je župan Zoran Janković februarja 2011 imenoval strokovno komisijo za pripravo ukrepov za povečanje poplavne varnosti. Izhajali so iz tega, da morajo biti ukrepi celoviti in zajeti vsa območja MOL ter da ne smejo poslabšati poplavne varnosti na drugih območjih. Ministrstvo za okolje in prostor je nato izvedlo javno razgrnitev Državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in občine Dobrova - Polhov Gradec, sledilo pa je novo obdobje prerekanj in negodovanj, predvsem zaradi ostrega nasprotovanja izgradnji zadrževalnikov s strani občine Dobrova - Polhov Gradec. Tamkjašnji prebivalci so sicer že leta 2008 z referendumom jasno sporočili, da velikim zadrževalnikom nasprotujejo. Nato so pristojni v protipoplavnem načrtu nekoliko popustili in opustili izgradnjo dveh zadrževalnikov. V popravljenem državnem prostorskem načrtu so tako v manjših dimenzijah ohranili le zadrževalnik Razori, osredotočili pa so se predvsem na ukrepe, ki jih je mogoče izvesti v Ljubljani.

Župan Polhovega Gradca Franc Setnikar je večkrat dejal, da zadrževalnik Razori ni potreben, oziroma, da je za tamkajšnje prebivalce celo škodljiv. Trdi, da bi bila Dobova še bolj poplavljena, kot je bila zdaj. Prav zaradi tega na občini vztrajajo, da naj država najprej uredi hudournike Gradaščice in vseh ostalih vodotokov.

V Ljubljani se s postopno izvedbo ne strinjajo. Kot pojasnjuje Kus, že ves čas opozarjajo na nevarnosti, ki bi jih lahko izvedba v dveh delih prinesla. "Kljub našim utemeljitvam, da je ob morebitnih zapletih pri izvedbi posameznih ureditev nujno omogočiti sočasno ali tudi drugačno etapnost izvedbe protipoplavnih ukrepov, se ta pogoj ni spremenil," opozarja.

Janković k ukrepanju poziva državo

"Po poplavah leta 2010 smo s tedanjim ministrom za okolje obiskali celotno poplavljeno območje in se govorili o tem, kaj bomo naredili. V tistem času smo začeli sodelovati različni akterji, odšel sem tudi v sosednjo občino," je dogajanje po poplavah leta 2010 na kratko opisal Janković.

Trdi, da zadrževalnik, o katerem je govora, tamkajšnjim prebivalcem ne bi prinesel nobene škode. "Celo ponudili smo, da bi sami krili škodo, ki bi jo po tamkajšnjih travnikih morda povzročila voda," pravi in dodaja, da ne razume, čemu župan Občine Dobrova - Polhov Gradec še vedno meni, da je zadrževalnik slab. "Soglašam pa z njegovim predlogom, da je potrebno urediti tudi ostale protipoplavne ukrepe," dodaja.

Ob tem poziva državo, naj ukrepa. "Pozivam Vlado RS, da se loti teh ukrepov ne le v Ljubljani, pač pa po vsej državi. To bo veliko ceneje, kot znaša škoda v takšnih primerih," dodaja.

V teku dolgotrajno pridobivanje soglasij različnih akterjev, tudi naravovarstvenikov, ribičev in gozdarjev

Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec je sicer pričela veljati septembra lani, ureditve pa zajemajo regulacijo Malega grabna z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami, razbremenilnik 6a, suhi zadrževalnik Razori in območje znotraj zadrževalnika ter ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika, ureditve na območju Gradaščice in Kozarij ter ureditev Božne in Male vode skozi Polhov Gradec z objekti.

Poleg težav s pridobivanjem zemljišč, kjer bi postavili zadrževalnik z nasipom visokim od enega do štirih metrov, se je po besedah Kusa reševanje situacije v precejšnji meri zavleklo tudi zaradi nestrinjanja občin v zvezi s suhim zadrževalnikom Razori. V uveljavljeni rešitvi, do katere je po nekaj letih vendarle prišlo, bo ta bistveno manjši, a je na račun tega predvidena povečana pretočnost Malega grabna na območju MOL. "To pa pomeni velik poseg v obvodni prostor," pravi. Posledično to pomeni tudi pridobivanje novih soglasij in dodaten čas do končne uresničitve načrta.

Boštjan Petelinc iz direktorata za vode in investicije na ministrstvu za kmetijstvo nam je pojasil, da so postopki zaradi različnih dejavnikov resnično precej dolgotrajni. Lani so uspeli v prostor umestiti dva državna prostorska načrta, in sicer za pogosto poplavljajočo Gradaščico in Selško Soro. "Cel proces je trajal štiri leta," pojasnjuje. Šele ko imajo državni prostorski načrt, lahko začnejo iskati kohezijska sredstva. K sreči je Slovenija v obdobju 2014 – 2020 upravičena do kohezijskih sredstev, zato bo alhko steklo tudi financiranje načrta. Za omenjeni območji bodo tako aktivnoti pričeli izvajati v danem kohezijskem obdobju, še pravi. Dodaja, da je za tako počasne izvedbe načrtov krivo predvsem pridobivanje različnih soglasij. "Ko vsa soglasja dobimo, je potrebno pridobiti še soglasja s strani naravovarstvenikov, ribičev, gozdarjev in ostalih. To običajno traja še dve dodatni leti," pojasnjuje.

Ministrstvo: tudi širitev poselitve je zmanjšala poplavne površine

Na ministrstvu za kmetijstvo so v svoji publikaciji glede načrtovanja celovite ureditve povodja Gradaščice izpostavili še eno zanimivo dejstvo, ki nakazuje na napačne odločitve pristojnih. Na podlagi analize prostora so ugotovili, da poplavno območje Gradaščice in Malega Grabna od Polhovega Gradca do izliva v Ljubljanico meri 1333 hektarjev. Od tega je urbanih površin približno 468 hektarjev, kmetijskih površin in območij infrastrukture pa približno 855 hektarjev. Ugotavljajo, da vzrok za poplave na območju Ljubljane ni zgolj premajhna prevodnost struge Malega Grabna, katerega službe MOL-a zdaj vztrajno čistijo, pač pa tudi postopno zmanjševanje poplavnih površin zaradi širitve poselitve.

Popis škode predviden konec novembra

Voda je zalila okoli 900 objektov, sodelovalo je okoli 580 gasilcev, redarjev, delavcev javnih podjetij. Do 10. ure danes je bilo opravljenih 652 intervencij, pomagali so tudi pri evakuaciji 100 otrok iz poplavljenih vrtcev, osmih nepokretnih oseb ter večjega števila ljudi iz poplavljenih garaž, objektov in ostalih poplavljenih površin. Dvem osebam so zagotovili začasno namestitev.

V prvih urah akcije so reševalne ekipe črpale vodo predvsem na območju Podutika, po 7. uri pa se je akcija razširila, saj so bregove prestopile Glinščica, Gameljščica, Gradaščica, Mestna Gradaščica in Mali graben. Poplavljeno je bilo Kozarje, del Gameljn, Kosovo polje, industrijska cona Dolgi most, Vrhovci, Vič er območje ob Tbilisijski cesti. Ekipe tudi danes nadaljujejo s črpanjem vode iz večjih objektov v industrijski coni Dolgi most in ob Tržaški cesti.

Popis škode je predviden konec novembra.