Odgovor na vprašanje je preprost – takšnega računalnika v Sloveniji ni. Ne obstaja ne v Ljubljani ne v Mariboru. Za superračunalnik ta hip nimamo zagotovljenega niti evra iz evropske blagajne, kaj šele, da bi ga, kot je pred skupščino Združenih narodov trdil premier Robert Golob, že izdelovali. "V Sloveniji gradimo supernapreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja s superračunalniško močjo in umetno inteligenco, da bi lahko napovedali, kako in kje se bo pojavila voda," je trdil.

Že mesece pred nastopom v New Yorku, 8. julija, je vlada zapisala: "V Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center, eden od petih evropskih superračunalnikov, Evropska komisija bo prispevala kar 50 milijonov." Manj kot štiri mesece kasneje (28. oktobra) pa je vlada sporočila, da bomo Slovenci pet milijonov prispevali za italijanski superračunalnik, postavljen v Bologni.

Kje je torej naš obljubljeni 100 milijonov evrov vredni digitalni ekosistem? "Vlada se je seznanila s pripravo prijave na razpis za pridobitev visokozmogljivega računalnika," je pred dobrim tednom dni dejala državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić.

Če se je torej še poleti zdelo, da smo na pragu napovedovanja vremenskih ekstremov in njihovih posledic, danes težko napovemo, ali bomo projekt sploh izpeljali. Polovico 100-milijonske investicije naj bi namreč sofinancirala Evropska unija, Slovenija pa tega denarja ni še niti dobila niti zanj doslej še ni zaprosila.

"Priprava dokumentacije za prijavo na razpis za superračunalnik, ki bi stal v Mariboru, poteka že dlje časa. Prav tako je vlada sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine vlade za spremljanje in svetovanje pri prijavi na razpis," pojasnjuje Kamišalić Latifićeva.

Po tem ko je torej premier pred meseci sredi New Yorka tehnologijo, ki je vsaj ta hip nimamo, že ponujal tudi drugim državam, smo danes Slovenci tisti, ki smo morali sprejeti tujo ponudbo. Vlada naj bi namreč s tem, ko se je zavezala k sofinanciranju italijanskega superračunalnika, neuradno povečala svoje možnosti za uspeh pri samostojni prijavi na evropski razpis v prihodnjem letu. A seveda bomo morali še pred tem v ponedeljek, ko bodo v Bruslju odpirali prijave, komisijo prepričati s prvim italijansko-slovenskim sosedskim tehnološkim projektom.

Če uspe, naj bi Slovenija v zameno za petmilijonski prispevek dobila tudi dostop do računalniškega centra v Bologni, seveda zgolj v sorazmernem obsegu našega vložka v superračunalnik.