Kje bo vlada našla denar za gradnjo javnih stanovanj?

V oddaji 24UR ZVEČER sta se soočila poslanka Gibanja Svoboda Andreja Kert in podpredsednik SDS Aleš Hojs.

Hojs je uvodoma poudaril, da obljubam premierja Roberta Goloba ne verjame. "Če ne bi gospod predsednik vlade pred časom povedal, da je konec z obljubami, da bodo začeli delati, bi lahko v tak resen namen tudi verjel," je dejal. Ob tem je spomnil na obljube premierja, da bodo zgradili sto hiš v enem mesecu po poplavah, zdaj pa kot pravi, srečuje ljudi, ki nimajo niti odločb o tem. 

"Gospod Golob je uresničil približno 14 odstotkov zavez iz koalicijske pogodbe," je dodal Hojs. Med temi je naštel tiste, za katere pravi, da so za ljudi najbolj boleče: "znižal je plače, dvignil je davke, ukinil dolgotrajno oskrbo, očistil janšiste na Policiji, RTV-ju in javni upravi". "Ko človek posluša take obljube dan ali dva pred evropskimi volitvami, se lahko le prime za glavo in si reče, kdo za ljubega boga bo temu verjel?"

Medtem pa Kertova ravno nasprotno trdi, da predstavljena shema predstavlja napor, ki je bil storjen v letu in pol, ko je vlada iskala najboljše rešitve, na kakšen način se lotiti tega zelo perečega problema. "V zadnjih 10 letih skoraj nič ni bilo vloženega v ta javni stanovanjski sklad, v bistvu lahko ugotovimo, da je bilo vloženih samo okoli 14 milijonov, kar je bistveno manj, kar smo mi vložili v dveh letih," je poudarila.

S temi izhodišči, kot pravi, pa vlada ne samo postavlja temelje, kako se bo to financiralo, ampak na drugi strani tudi sistemsko, kako naj bi se zadeve postavilo v bodoče, za naslednjih 10 let. "Kar pomeni, da tudi vlada, ki bo za nami, bo lahko do leta 2030 izpeljala to, da bomo imeli dovolj javnih stanovanj, da bodo ljudje dejansko lahko prišli do primernih stanovanj, tako kot tudi Ustava RS zagotavlja nam vsem."

A nato je Hojs opomnil, da vlada ni prejela niti enega gradbenega dovoljenja za te nove objekte. "Vse, s čimer se hvalijo, ampak bahajo, je to, kar smo nastavili v prejšnji vladi," je bil jasen Hojs. Ob tem je Kertovi še postavil vprašanje, od kod vir za to milijardo evrov?

"Vir financiranja je v proračunu in s proračunom, ki se že pripravlja, so ta sredstva predvidena," je odgovorila Kertova. A vsekakor, je opomnila, to ne pomeni, da bodo ta sredstva zagotovljena vsako leto. "Na podlagi analiz se bo ugotavljalo, kaj je mogoče v tistem letu pričakovati, do katere faze in do koliko projektov se bo lahko izvajalo in na tej osnovi se bo ocenjevalo, koliko sredstev bo treba zagotoviti za posamezno leto."

Kot je poudarila, zadnji podatki kažejo, da je vladi uspelo veliko storiti na področju javnih financ in ena izmed zadnjih pomembnih stvari je ta, da je v treh mesecih proračun še vedno ali skozi bolje uravnotežen. "Če se bo tako nadaljevalo tudi s trendi, kot so inflacija, ki vztrajno pada, in gospodarska rast, ki je zelo dobra, vsi ti dejavniki kažejo na to, da smo na dobri poti in da so bili dobri ukrepi sprejeti."

Dodala je še, da bi projekti, ki so pripravljeni po mestnih občinah, lahko začeli z gradnjo do leta 2026. 

A to ni edini pereči problem, s katerim se vlada sooča, je bil kritičen Hojs. "Imamo stavko zdravnikov, stavko upravnih enot, tožilcev, sodnikov ... Nič od tega, kar bi morali rešiti, če bi bil proračun tako bogato poln, niso storili," je poudaril. "Ne morem razumeti, kako ljudje ure in ure čakajo pred upravnimi enotami, vlada se hvali, kako je proračun poln, ne uspejo pa ustrezno urediti plač zaposlenih na upravnih enotah."

Spomnil je tudi na ustavno sodišče. "Ustavno sodišče je glede na 'šlamastiko', ki si jo je ta vlada privoščila, določilo plače sodnikov. Skoraj milijardo bodo morali dati zgolj v plače sodnikov in tukaj nam prodajajo pravljice o tem, kako ni nikakršnega problema financirati tisoče in tisoče novih stanovanj."

"Stavke so tiste, ki pritiskajo na vlado, da bi iztržili veliko več," je bila jasna Kertova. "Dejansko se vlada pogaja in ves čas poskuša z argumenti in priporočili dogovoriti, da bi se v celotnem javnem sektorju uredile plače."

Kar se pa tiče izhodišč, Kertova računa in upa, da bo jeseni zakon že v postopku, do konca leta sprejet in v začetku naslednjega leta operativen.