Kje bo stal spomenik slovenske osamosvojitve?

Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Ladislav Lipič, 32 let po zgodovinskih dogodkih ocenjuje, da bi Trg republike prenesel še en dodaten spomenik: spomenik osamosvojitvi. "Moje mnenje je, da je dovolj velik. Predvsem pa je simbolno zelo močan kraj."

"Govorim o spomeniku revolucije in vseh, ki so tu v bližini. Kajti to je pomik nekega časa. In mi se svoje zgodovine ne sramujemo. Nesamozavestni narodi se sramujejo svoje zgodovine," je dodal. Povsem drugače pa razmišlja prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Osamosvojitev je največ, kar je slovenski narod dosegel in pri tem ostal enoten, je pojasnil. Spominu na totalitarizem pa bi se po njegovem mnenju lahko tudi odpovedali.

"Mene ne čudi, bi rekel, različnost, pluralnost na tej stopnji. Ampak upam, da če bomo sledili duhu osamosvojitve, da bomo tudi našli primerno sporočilo za ta spomenik. Pa tudi primerno lokacijo," je dejal Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Vse te različne ideje je zdaj pod lupo vzela nova 23-članska komisija, ki jo poleg predstavnikov aktualne oblasti sestavljajo še zgodovinarji, umetniki, arhitekti in veteranske organizacije. Deluje v okviru ministrstva za obrambo, vodi in usklajuje pa jo državni sekretar Rudi Medved.

"Naš precej ambiciozen plan je, da bi komisija še v letošnjem letu pripravila ta izhodišča. Na podlagi katerih, bi bilo potem v prihodnjem letu izvesti natečaj in potem zadeve tudi v praksi izvesti," je pojasnil Medved. V skupini sicer ni avtorja zamisli – prvega predsednika Milana Kučana – katerega pobudo je hitro zgrabil premier Robert Golob. 

Že na prvem sestanku pa je na mizo padlo več alternativ glede lokacije načrtovanega spomenika. "Poleg Trga republike je bilo še nekaj zelo zanimivih idej," je dejal Medved. 

Ideja aktualne oblasti je, da bi novi spomenik lahko predstavili ob 35. obletnici države, torej čez tri leta. A po osnovni ideji in javnem natečaju se pravo delo z umeščanjem v prostor šele začenja.