Stavbni kompleks s koncertno in operno hišo, ki so ga v sredo predstavili v ljubljanski Mestni hiši kot nadomestek obstoječemu Kolizeju ni slab, vendar "ni dovolj dober za Plečnikovo Ljubljano", je povedal Miha Dešman, arhitekt, član izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana in njegov bivši predsednik ter predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika. Poleg tega so v urbanističnem svetu, ki deluje pri društvu, še vedno prepričani, da pri izbiri projekta niso spoštovali predpisov.
Direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Robert Peskar pa meni, da je idejni projekt za novi Kolizej najboljša arhitekturna stvaritev v Sloveniji v zadnjih letih, vendar ima, kot je povedal, napako: lokacija, kjer naj bi objekt stal, je že zasedena.
Kolizej je spomeniško zaščiten
Urbanistični svet je že pred časom opomnil, da postopek izbire projekta ni šel po pravi poti. Za območje Kolizeja je namreč še danes v veljavi stari zazidalni načrt, ki zavezuje k temu, da se za to območje razpiše javni natečaj. Poleg tega je stavba Kolizeja spomeniško zaščitena. Urbanistični svet in društvo arhitektov zato vztrajata pri tem, da se spoštuje predpise. "Ne strinjamo se s tem, da se investitor z nekim ovinkom izogne tem obveznostim," je povedal Dešman.
Po njegovih besedah je te obveznosti verjetno mogoče pravno pokriti za nazaj, če bo mestni svet spremenil odlok in umaknil zaščito s Kolizeja in če direktorat za dediščino ne bo zaščitil spomenika z začasno odredbo. Vendar pa mora mesto sprejeti tudi nov zazidalni načrt, v katerem ne bo obveznosti javnega natečaja.
Dešman: Postopek natečaja ni bil transparenten
Natečaj, ki je bil izpeljan in na katerem so izbrali nizozemski projekt, delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, po Dešmanovem mnenju ni bil javni natečaj, temveč "variantna rešitev s strani naročnika" oziroma vabljeni natečaj, "ki ga je investitor oziroma lastnik Kolizeja pripravil na svojo roko".
Treba pa bi bilo razpisati natečaj, ki bi bil odprt tudi za sodelovanje domačih arhitektov. "Prav bi bilo, da bi bil postopek transparenten in regularen in sem prepričan, da bi bile rešitve boljše," je dejal Dešman.
Kolizej bi zakrival pogled na grad
Glede višine, zaradi katere je izbrani projekt vzbudil veliko polemik in zaradi katere so ga s prvotnih 96 znižali na 73 metrov, Dešman pravi, da Ljubljana nima regulacijsko določene višine. "Bilo je nekoč rečeno, da je to višina Nebotičnika. Ta hiša je vsekakor višja, pa tudi na tej lokaciji, kjer je, bo nedvomno pokrivala veduto na grad iz Tivolija oziroma s Celovške ceste," o izbranem projektu meni Dešman.
Sicer pa se mu zdi ideja o kulturni osi dobra, torej da se ustanovi neko programsko žarišče, bodisi z aktivno prenovo obstoječe stavbe Kolizeja ali z rušitvijo in novo stavbo, vendar po regularni poti, z javnim natečajem. Skregano s pametjo se mu zdi le, da "obnavljamo Opero s prizidki, zraven pa bomo gradili novo, še večjo opero".
Vprašanje, ali bo ZVKDS dal soglasje na umik odloka in na izbris Kolizeja iz registra nepremične kulturne dediščine, je tesno povezano z resno presojo novega predloga in na možnost kompromisne rešitve. To presojo bo morala izvesti nekoliko širša strokovna komisija, ki bo podala odločilna izhodišča za izdajo ustreznega dokumenta. Do danes ZVKDS ni dobil nobene uradne vloge, da poda mnenje ali izda katerega od kulturnovarstvenih aktov, je še pojasnil Peskar.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.