Država je leta 2016 Kitajcem obljubila, da bo naredila vse, da sprejme državne prostorske načrte (DPN) za letališče Maribor, ki bi jim omogočal nadaljnji razvoj. Danes ministrstvo premika gore in doline, pa marsikatere zakone, da bi lahko nacionalizirali letališče, saj se niso premaknili s točke nič, tuji investitor pa je imel dovolj in je odšel. To dejstvo so izpostavili tudi v pismu za javnost, v katerem trdijo, da je država v fazi sklepanja pogodbe ustvarjala vtis, da bo aktivno sodelovala pri izvajanju investicij po načrtih Aerodroma, tako da bo zagotovila pogoje v njeni moči, vključno s sprejetjem DPN.
"Takšen vtis je nadalje ohranjala še dolgo po sklenitvi pogodbe in se še naprej sestajala in pogovarjala s predstavniki Aerodroma Maribor d. o. o. o sprejetju DPN ter jim podajala informacije o rokih, do katerih bo DPN sprejet. V okviru teh sestankov je takratni državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben podal izrecno izjavo, da bo DPN za prvo fazo potrjen in sprejet do konca marca 2018, na sledečih sestankih pa sta se stranki pogajali o podaljšanju rokov za sprejem DPN," so zapisali.
Ministrstvo je to še pred časom, kot smo večkrat poročali, posredno priznalo, a trdilo, da Jure Leben ni imel pristojnosti, da bi lahko karkoli obljubljal. Te pristojnosti so se izpostavile v času, ko so Kitajci že odpovedali pogodbo. Družba Aerodrom Maribor, ki je upravljala z letališčem, pravi, da je z odlašanjem sprejetja državnega prostorskega načrta nastala velika škoda družbi, "in ne samo družbi, ampak tudi širši mariborski regiji in navsezadnje celotni Sloveniji". Tako bodo s tožbo zahtevali odškodnino v sodnem postopku, zahtevali vračilo zneska vseh najemnin, ki so jih ves čas plačevali, stroške ter izgubljen dobiček. Znesek v tožbi bo kar 2.138.077,77 evra.
Dodajajo še, da Republika Slovenija tudi po odpovedi najemne pogodbe s kršitvami ni nehala. "V zemljiški knjigi je dosegla vpis služnosti na Aerodromovih nepremičninah na podlagi pogodbe, ki ni nikoli vstopila v veljavo." Zdaj bo podjetje v sodnem postopku zahtevalo izbris služnosti in nadomestilo za uporabo nepremičnin. Še več, družba trdi, da država ni bila pripravljena na sporazumno rešitev spora, poslali so le ponudbo za odkup spornih nepremičnih, ter dodali, da je "ponudba predpogoj za uvedbo postopka razlastitve, s katerim bo poskušala Aerodromu odvzeti lastninsko pravico na nepremičninah na območju mariborskega letališča".
V zadnjem delu pisma poudarjajo, da poziv za oddajo vlog za javno-zasebna partnerstva, ki jih je objavilo ministrstvo 7. februarja, ponovno temelji "na obljubah o tem, da je v pripravi državni prostorski načrt". Ta načrt naj bi omogočal vse to, kar naj bi družbi obljubljali že v preteklosti. "Vse navedeno kaže na mačehovski odnos države do tujih investitorjev, ki bi lahko sicer znatno prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva," so še dodali. Za odziv na tožbo smo prosili tudi ministrstvo za infrastrukturo.
Občina Hoče-Slivnica je malo pred tem poslala medijem obvestilo, da "bo v mesecu juniju 2020 pričela postopek priprave novega prostorskega načrta". Občinski prostorski načrti so tudi eden od pogojev, ki bi omogočali dolgoročni razvoj letališča, a kot so dodali, "postopek zahteva svoj čas in roke, določene v zakonodaji. Postopek sprejema prostorskega načrtovanja je dolgotrajen, zato občina ocenjuje, da bo sprejem novega OPN čez približno 2–3 leta, odvisno od hitrosti državnih inštitucij in usklajevanja z njimi." Kaj bo to pomenilo za morebitne zainteresirane za javno-zasebno partnerstvo, ni jasno, dejstvo pa je, da je država oziroma ministrstvo za infrastrukturo Alenke Bratušek večkrat trdilo, da se pogodba za državno upravljanje izteče konec leta 2020. Novi zapleti, nove tožbe in počasno sprejemanje DPN-jev je ta datum zdaj najverjetneje zamaknilo za nekaj časa. V tem primeru bo imelo ministrstvo dve izbiri, ali s prvim januarjem 2021 letališče zapre ali pa plačuje več kot 100.000 evrov stroškov na mesec, dokler se pravne in druge zadeve ne uredijo.
Ministrstvo za infrastrukturo zavajalo glede mariborskega letališča?
Stroški za Letališče Edvarda Rusjana Maribor so v letu 2019 znašali 320.000 evrov, je trdilo ministrstvo za infrastrukturo. A ko smo začeli preverjati podatke, se je močno zataknilo, saj so dejanski stroški bili višji, precej višji, ministrstvo pa se je začelo izgovarjati na različne interpretacije.
Ministrstvo za infrastrukturo (Mzi) pod taktirko Alenke Bratušek je januarja objavilo, da so imeli prav in da so stroški zelo podobni napovedanim. Po kratkem preverjanju, ko smo le prišli do podatkov, ki nam jih je Dri v zelo hitrem času tudi poslal, pa je postalo jasno, da nekaj ni v redu. Stroški, nastali na letališču leta 2019, so znašali 713.000 evrov, ministrstvo pa trdi, da je bilo plačanih 471.861,13 evra. Zakaj razlika? V 471.861,13 v letu 2019, nista upoštevana november in december – računi za ta dva meseca bodo plačani v letu 2020.
MZI je torej za leto 2019 napovedal 420.000 stroškov (kar je zelo blizu dogovorjenega okvirnega mesečnega stroška, ki je bil dogovorjen z DRI, ki upravlja z letališčem), teh pa je bilo v resnici 713.000 evrov. Ministrstvo je trdilo, da je državo leta 2019 mariborsko letališče stalo 320.000 evrov, kar je, če smo zelo natančni, res – takšna je bila zapadlost prispelih računov. A ko bodo prispeli računi za november in december, bo ta izguba kar 523.000 evrov, kar je več, kot je ministrstvo predvidevalo, da bo stroškov!
Napoved tožbe po mnenju Bratuškove neutemeljena
Po mnenju ministrice Bratuškove je tožba Kitajcev neutemeljena. Poudarila je, da je družba sama odpovedala najemno pogodbo, za napoved tožbe pa je izvedela iz medijev, piše STA.
Poudarila je, da so najemniki skoraj takoj, ko je postala ministrica, nehali plačevati najemnino. "Njihove želje, med drugim brezplačen najem in celo dodelitev državne pomoči, smo zelo skrbno preučili, a smo ugotovili, da zakonitih možnosti za ugoditev ni," je dejala. Tri mesece po njenem prevzemu mandata so nato sami odpovedali najemno pogodbo. "Zakaj so se tako odločili, vedo oni, ministrstvo pa je spoštovalo vse v pogodbi določene pogoje," je še dejala.
Ponovila je, da je imelo ministrstvo po odpovedi najemne pogodbe le dve zakoniti možnosti: zaprtje letališča, kar bi med drugim pod vprašaj postavilo pridobljena evropska sredstva, ali iskanje začasnega upravljalca in objavo razpisa za podelitev koncesije. Razpis uradno še ni bil objavljen, je pa interes po navedbah Bratuškove izkazalo šest ponudnikov.
Ministrica je tudi zagotovila, da v pogodbi ni nikakršne obljube o spremembi državnega prostorskega načrta, še poroča STA. Resda sicer obstaja dopis, ki ga je podpisal tedanji državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben in ki je na nek način obljubil spremembo prostorskega načrta do marca 2018, a ta dokument države k ničemur ne zavezuje, je prepričana.
KOMENTARJI (268)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.