Vukovičev kiparski opus je vsebinsko in stilno enoten. Kipar skozi dolga leta razvija zgodnjo motivno in vsebinsko odločitev za organski svet semen in plodov. V naravi odkrito lepoto organskih oblik - semen in plodov - je Vukovič povzdignil v stvaritve, ki po sodbi likovnega kritika Marijana Tršarja pritegnejo z izpovedno iskrenostjo in močjo osveščujočega umetniškega sporočila.
Momo Vukovič, rojen pred 65 leti v Ivangradu, je leta 1963 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz kiparstva pri prof. Frančišku Smerduju, kiparsko specialko pa končal pri Zdenku Kalinu. Vukovič se je v Sloveniji prvič samostojno predstavil leta 1968 v Loškem muzeju v Škofji Loki. Med letoma 1980 in 1986 je vodil kiparski oddelek Restavratorskega centra Slovenije, leto pozneje je postal profesor za konserviranje in restavriranje na ALU. Sodeloval je pri restavriranju Robbovega vodnjaka v Ljubljani, gotskega portala v samostanu Pleterje, Tartinijeve hiše v Piranu in pri drugih restavratorskih projektih.
