Sklep o novih imenih ulic so na današnji seji ljubljanski svetniki sprejeli po hitrem postopku, saj so želeli počastiti jutrišnji obisk švedskega kraljevega para. Ena od ulic bo namreč nosila ime švedskega pesnika Alfreda Jensena. Malo pa se je zapletlo pri imenu parka Sveta Evrope, kot se po novem imenuje dosedanji Kidričev park. Nekateri poslanci so namreč menili, da ni ravno primerno, da se Svet Evrope in Boris Kidrič kakorkoli povezujeta.
"To je zelo markanten kraj in vsakemu bo potrebno pojasniti, zlasti pa Evropejcem, kaj pravzaprav notri stoji, čigav je ta spomenik in katero obdobje ta simbolizira, zato se lahko zgodi, da bomo prišli v hudo kontradikcijo," je na seji dejal Janez Drobnič, NSi. "Bo verjetno prišlo še do nadaljnjega pozabljanja polpretekle zgodovine. Če boste čez dve leti pred ta spomenik nadeli napis neznani junak, bodo Ljubljančani, vsaj tisti, ki ne poznajo zgodovine, to enostavno sprejeli," pa je današnje preimenovanje Kidričevega parka pojasnjeval Mihael Jarc, Lista za čisto pitno vodo.
Predlagali so amandma, po katerem bi o parku Sveta Evrope odločali kdaj drugič, vendar pa je bil predlog z majhno večino zavrnjen in ime parka je bilo sprejeto. V prihodnosti pa svetnike čaka še nekaj preimenovanj, ki bi lahko dvignila kar nekaj prahu. Med drugim bodo verjetno preselili papeža. Ulica Janeza Pavla drugega naj bi se zaradi želja stanovalcev spet preimenovala v Zrinjskega cesto, papež pa bo dobil cesto, ki povezuje rondo v Tomačevem z rondojem pri ljubljanskih Žalah.
Ljubljanska voda je kakovostna
Svetniki so se seznanili tudi z informacijo o zdravstveni ustreznosti pitne vode v Ljubljani, ki jo je pripravilo javno podjetje Vodovod-Kanalizacija. Nadzor pitne vode se v Ljubljani izvaja skladno s slovenskimi predpisi, ki so usklajeni s smernicami in direktivami Evropske unije. Med drugim pa ugotavljajo, da je pojav ostankov fitofarmacevtskih sredstev, njihovih razgradnih produktov in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov v pitni vodi splošen problem, ki bo obstajal, dokler bodo ta sredstva v prodaji oz. uporabi. Poleg tega se kljub dejstvu, da je uporaba teh snovi delno nadzorovana, na področju vodovarstvenih območij pa najstrožje prepovedana, posledicam splošne rabe fitofarmacevtskih sredstev v Ljubljani ne bo mogoče docela izogniti. Kljub temu pa je ljubljanska voda zelo kakovostna, čeprav to dejstvo pogosto zanemarjamo, je dejal direktor javnega podjetja Borut Lenardič.
Ker pa se zavedajo problematike zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode, JP Vodovod-Kanalizacija izvaja nekaj ukrepov in aktivnosti, med njimi izvajanje notranjega nadzora in najstrožji nadzor dejavnosti na vodovarstvenih območjih v okviru pristojnosti javnega podjetja. Tu so še projektne in organizacijske aktivnosti za zagotavljanje ustreznih vodnih virov, prilagajanje režima obratovanja vodarn, tako da so bolj obremenjeni vodnjaki le delno v uporabi, ter redni interni in zunanji nadzor vodnih virov na prisotnost organskih spojin. Ljubljana je postala, kar se tiče preskrbe z vodo, sodobno mesto, je poudarila vodja oddelka za vodne vire javnega podjetja Brigita Jamnik.
Svetniki tudi o usodi novega stadiona
Ljubljanski mestni svet naj bi danes odločal tudi o tem, kje v prestolnici bodo uredili nogometni stadion ustreznih meril. Mestni svet bo moral izbrati eno od dveh opcij, ki sta na voljo. In sicer, ali naj začno z razpisi in natečaji takoj ter obnovijo Plečnikov stadion za Bežigradom, ali pa naj gradnja še počaka in planirajo gradnjo na Stožicah, del tamkajšnega zemljišča je namreč še v denacionalizacijskem postopku.
Mestna oblast se zavzema za obnovo centralnega stadiona za Bežigradom. Investicijska vrednost stadiona je ne glede na to, kje bo stal oz. ali bodo obnovili starega, 21 milijonov evrov. Vendar pri Plečnikovem stadionu ni stroškov odkupa zemljišč. V Stožicah pa naj bi končna odkupna cena zemljišča najverjetneje na koncu skupaj s stroški nakupa presegla 19 milijonov evrov. Stroški restavratorstva na stadionu za Bežigradom bodo 500 tisoč evrov, vendar bo potrebno na Stožicah preurediti gramoznico, kar naj bi stalo 3,78 milijona evrov. Precej višji pa bo na Stožicah tudi strošek komunale in prometa. Skupaj bi za to ureditev plačali 2,34 milijona evrov več kot za komunalno prometno ureditev Plečnikovega stadiona. Z gradnjo stadiona za Bežigradom, namesto na Stožicah, naj bi mestna občina, po teh izračunih, prihranila približno 27 milijonov in pol evrov.
