Lubadarji, zaradi katerih se katastrofa z žledom v gozdovih zdi mačji kašelj, so načeli že dobršen del slovenskih gozdov. Napadene iglavce je treba posekati, na obsežnih še pred nedavnim gozdnatih območjih zdaj zeva praznina. Pred našimi očmi propada naravno bogastvo, ki ga v samostojni državi nismo znali izkoristiti.
Na Zgornjem Gorenjskem je do sedaj zaradi lubadarja uničenih že 305.000 kubičnih metrov lesa, to je 265.000 dreves. Najbolj prizadeto je območje Bohinja, močneje prizadeta pa so tudi vznožja in pobočja Mežakle, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda. "Letos smo našli že toliko lubadark kot za dve Bohinjski ali pet Blejskih jezer. To so take površine, da si pred leti niti nismo mogli predstavljati, da je mogoče," je izpostavila Vida Papler Lampe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in ocenila, da so to razmere, ki bi jih lahko razglasili za izredno stanje.
Poleg tega se praktično vsak teden kažejo nove rjave površine, gradacija pa naj bi trajala še dve leti. Razvojni krog lubadarja se sklene v šestih do osmih tednih in vsaka samica ima 50 potomcev, zato se tudi število napadenih dreves eksponentno širi, če les ni pravočasno pospravljen, je opozorila.
Blejska enota je izdala že 3900 odločb in 200 sklepov o izvršbi in doslej je bilo pospravljenih 260.000 kubičnih metrov lubadark. S sanacijo se trudi več kot 70 izvajalskih ekip, a sanacija ne poteka kot bi v teh razmerah morala. Izvajalce ovirajo deževje in neurejeni dovozi.
Župani Zgornje Gorenjske (Radovljica, Bled, Gorje, Bohinj, Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica) zato vlado pozivajo, naj množični izbruh gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni, ki povzročajo večjo škodo, po hitrem postopku uvrsti med naravne nesreče.
Dovju grozi katastrofa
Ta bi, opozarjajo, prav zaradi lubadarjev lahko doletela vas Dovje nedaleč od Kranjske Gore. Vas leži pod strmim pobočjem, ki ga je še do nedavnega preraščal smrekov gozd. Zdaj ga ni več, zaradi razmnožitve lubadarjev so ga morali do golega posekati. Tako tudi ni ničesar več, kar bi preprečevalo erozijo tal in s tem plazenje tal, vaščani pa zato živijo v strahu pred prvim močnejšim deževjem.
Na Gorenjskem je podobnih gozdov z varovalno funkcijo še veliko in nujno jih bo hitro pogozdovati. Kot je povedal eden večjih lastnikov gozdov na Dovjem Roman Gašperin, lastniki sami obnove ne bodo zmogli. Sanacija potencialnega erozijskega žarišča bo komplicirana in težka za izvedbo. Potrebnih bo veliko finančnih sredstev, problem je tudi pomanjkanje sadik. Strošek obnove je ocenjen na okoli 8000 evrov na hektar.
"Gozd je treba nujno obnoviti, ker so posledice lahko res zelo hude. Gre za strme, velike terene in erozijsko občutljive površine," je opozoril vodja blejske enote ZGS Andrej Avsenek. Ob tem je poudaril, da zakon, ki k obnovi zavezuje lastnike, ni operativen in ga ni mogoče izvajati. "Treba bo najti sistemsko rešitev, da bomo dejansko pristopili k strokovni obnovi," je izpostavil.
"Upam, da nam bo hitro uspelo, kajti zamujati je zelo nevarno," je izpostavil. Lampetova pa je opozorila, da bi bila sanacija plazečih pobočij še mnogo dražja od obnove gozdov.
Obsežni goloseki, kjer so pred kratkim kraljevali gozdovi
Kakšno uničenje so povzročili lubadarji, postane jasno, če se zapelješ po območjih Slovenije, ki so jih pred nekaj desetletji pogozdovali z iglavci. Marsikje so zdaj ali posušena drevesa ali goloseki. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so samo letos zaradi podlubnikov za posek evidentirali 1.864.011 kubičnih metrov dreves, od tega so jih do sredine oktobra letos posekali 1.117.183 kubičnih metrov. Skupaj pa so letos v tem času posekali že 1.558.318 kubičnih metrov dreves. Razlika je nastala, ker so morali opraviti tudi veliko dela, ki je ostalo od lani. Gozdarji namreč obsežne količine dela preprosto ne zmorejo in zato se zdi, da trenutno zmaguje lubadar.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.