Na račun rudarjev nakazali denar, a stavkajoči ostajajo v mrzli in vlažni jami

Ker v petek niso prejeli januarskih plač v celoti, so rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) danes ob 6. uri začeli s stavko v jami v Hrastniku.

Pred odhodom v jamo se je stavkovni odbor srečal z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom, vendar stališč v dveh urah niso uspeli zbližati. Omerzel je rudarje prosil, naj vsaj še danes počakajo s stavko, češ da bo vodstvo rudnika nadaljevalo pogajanja s celovško banko BKS, ki je zaradi skoraj treh milijonov evrov dolga blokirala račun družbe Rudarje je tudi obvestil, da je vlada podaljšala rok za zapiranje rudnika do leta 2018, prepričan je tudi, da je možnost prestrukturiranja rudnika, ki ima veliko premoženja, realna.

Rudarji se na njegovo prošnjo niso odzvali, saj dvomijo v uspeh pogajanj z banko, ki so potekala že prejšnji teden. Poudarili so, da so pripravljeni na dialog, "vendar le prek bančnih avtomatov", torej ko bodo dobili denar.

Banka dala soglasje k izplačilu plač

Celovška banka BKS je nato dopoldne dala soglasje k izplačilu preostanka januarskih plač. Direktor RTH Bojan Jelen je povedal, da je realno pričakovati izplačilo plač že danes. Sredi popoldanske novinarske konference stavkovnega odbora je Jelen poklical sindikat in ga obvestil, da so bile plače nakazane.

Vendar pa stavkajoči vztrajajo 220 metrov pod zemljo. Predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec je namreč povedal, da samo izplačilo plač ne zadošča, ker zahtevajo tudi odpravnine za presežne delavce. Rudarje tudi skrbi, kaj se bo zgodilo z izplačilom februarskih plač, plačilni dan je 18. marec.

Ker so vedeli, da obstaja možnost, da bodo v jami tudi čez noč, so stavkajoči s seboj vzeli hrano in vodo za prvi dan stavke ter odeje oz. spalne vreče, tisti, ki imajo zdravstvene težave, pa tudi zdravila.

Lisec je dejal, da je imelo resorno ministrstvo tri tedne časa za ukrepanje, vendar ni storilo ničesar glede njihovih stavkovnih zahtev. Po njegovi oceni je država kot lastnica rudnika precej odgovorna za današnjo stavko. Lani bi namreč moral rudnik po zasavskem zakonu prejeti 14 milijonov evrov, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ pa so prejeli le pet milijonov evrov.

Stavkajoči, ki so minuli ponedeljek izvedli osemurno opozorilno stavko, v petek niso prejeli januarskih plač v celoti, izplačilo teh plač pa je njihova osnovna stavkovna zahteva. Prav tako zahtevajo, da država kot lastnica opredeli usodo rudnika v prihodnje.

Družba je pred desetimi dnevi sicer rudarjem izplačala akontacije januarskih plač v višini skoraj 790 evrov bruto. V celoti so izplačali tudi stroške, povezane z delom, torej prevoz in prehrano. V ta namen je rudnik zagotovil okoli 370.000 evrov, za izplačilo celotnih januarskih plač pa potrebujejo še okoli 300.000 evrov.

Rudarji RTH poleg januarskih plač zahtevajo zagotovitev sredstev za odpravnine 135 presežnim delavcem in premije za prezaposlitve oz. samozaposlitve presežnih delavcev. Zahtevajo tudi, da se preveri možnosti prezaposlitve zaposlenih v RTH v okviru podjetij v lasti države, da se lastnik dokončno opredeli o nadaljnjem delovanju rudnika ter da se preveri možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih zakona o upokojevanju.

Lisec je še dejal, da se rudarji z današnjo stavko vračajo k stavkovni tradiciji. Za svoje pravice so se morali namreč delavci rudnika največkrat boriti z vsemi možnimi sredstvi, velikokrat so se zatekali tudi k stavkam. Tako je bila ena največjih in najbolj nasilnih stavk leta 1889, rezultat katere je bil med drugim zvišanje plač in kasneje uvedba osemurnega delavnika. Sledile so še stavke v letu 1892 in v letu 1903. Leta 1923 je stavka trajala kar dva meseca. Z 72-urno gladovno stavko so rudarji zahtevali boljše delovne pogoje v letu 1934. S stavko so uspešno uveljavljali svoje zahteve tudi po drugi svetovni vojni, ko so leta 1958 izvedli prvo stavko v socialistični Jugoslaviji.