Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je pred nedavnim sprejel rebalans proračuna, s katerim želijo na letni ravni privarčevati vsaj 10 milijonov evrov, kljub temu pa bo v letošnjem proračunu zmanjkalo okoli 24 milijonov evrov. Tiskovni predstavnik ZZZS Damjan Kos pravi, da bo letos še nekako šlo, bolj kritično pa bo drugo leto. ZZZS namreč z zavarovanji ne pobere toliko prispevkov, kolikor mora plačati storitev bolnišnicam. Zato na ZZZS menijo, da bi država morala uvesti tudi sistemske spremembe. Za letos pa so situacijo poskusili rešiti z rebalansom.
Da bolnikom ni treba skrbeti, da konec letošnjega leta ne bodo dobili zdravil, medtem zatrjuje generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Največja dobavitelja zdravil v Sloveniji Kemofarmacija in Salus naj bi namreč razmišljala o prekinitvi dobave zdravil v slovenske bolnišnice zaradi njihovega zamujanja pri plačilih, kar pa je posledica njihovih likvidnostnih težav. Stanje naj bi se še poslabšalo ob uresničitvi napovedi ZZZS, da bolnišnicam ob koncu leta dodatno zniža akontacije.
Po mnenju Fakina "tako hudo in tako daleč še ni, da bi prišlo do resnih motenj pri preskrbi zdravil". Ne vidi namreč nobenega finančnega razloga za kakršno koli napovedovanje glede prekinitve dobave zdravil. Se bi pa takšen scenarij lahko uresničil konec prihodnjega leta. Vendar prvi mož zdravstvene blagajne miri, da bodo "poskrbeli, da se to ne bo zgodilo". Ob tem poudarja, da bi bilo treba poiskati rezerve tudi znotraj bolnišnic. Po njegovem mnenju bi bilo s skupnimi javnimi naročili zdravil in bolnišničnega materiala mogoče dodatno znižati cene zdravil za okoli 15 do 20 odstotkov.
Opozarja tudi na različne cene enakovrednih zdravil in medicinskega materiala različnih dobaviteljev. "Praktično enaka proteza, le od drugega dobaviteljev, pri določeni bolnišnici stane za 20–30 odstotkov več kot pri drugi," pravi. Po njegovi oceni bi lahko na ta račun letno prihranili najmanj 30 milijonov evrov. Prav tako je možno privarčevati tudi s prevetritvijo in optimizacijo zalog zdravil in bolnišničnega materiala v bolnišnicah, pravi. Bolnišnice hranijo zaloge materiala in zdravil za okoli mesec in pol, lahko pa bi jih samo za dva tedna, pojasnjuje. "Tukaj leži za mesec dni mrtvega kapitala, kar je 25 milijonov evrov na letni ravni," je dodal.
Plačilo akontacije za zdravljenje?
V bolnišnicah pa jih skrbi, da bodo zaradi manj sredstev morali okrniti določene storitve za bolnike. Direktor bolnišnice v Slovenj Gradcu Janez Lavre je za časnik Finance dejal, da so zadeve resne in da bodo imeli zaradi varčevalnih ukrepov konec leta namesto pol milijona izgube tri milijone izgube. Pravi, da kot direktor nima vzvodov, da bi lahko toliko racionaliziral poslovanje, da se varčevanje ne bi poznalo tudi pri čakalnih dobah in kakovosti storitev. Pravi, da bodo morali od bolnikov zahtevati plačilo akontacije za zdravljenje, povračilo pa bi ti potem lahko zahtevali od zavarovalnice. Lavre je še dejal, da lahko pride tudi do tega, da bi bolnišnicam prekinili dobavo zdravil in materiala, če bodo še naprej zamujale s plačili.
Kemofarmacija: Resno razmišljamo o ustavitvi dobave zdravil
Direktor Kemofarmacije Davorin Poherc je za 24ur.com dejal, da so zamude pri plačilih zdravil in medicinskih pripomočkov trenutno okoli 90 dni, glede na napovedi zavarovalnice in stanje v državi pa pričakuje, da se bo to še poslabšalo. Pravi, da intenzivno razmišljajo, da bi prekinili dobavo zdravil, saj imajo nekaj slabih izkušenj s tega področja že iz preteklosti, poleg tega pa tudi sami ne morejo naročati zdravil pri svojih dobaviteljih, če ne dobijo plačila. Poherc še pravi, da je vse odvisno od ZZZS, saj je on tisti plačnik, ki plačuje storitve njihovim izvajalcem, hkrati pa so ti njihovi največji kupci.
ZZZS: Direktorji bolnišnic bi lahko privarčevali več
Tiskovni predstavnik ZZZS Damjan Kos je odgovoril, da bolnišnice ne morejo zahtevati od pacientov, da plačajo akontacijo zdravljenja, saj bi to pomenilo kršitev pogodbe, ki jo imajo bolnišnice z ZZZS. Kazni za posamezno takšno kršitev pa so od 400 evrov naprej.
Kos je še dodal, da v ZZZS ocenjujejo, da bi direktorji bolnišnic lahko privarčevali več in se vsaj v prihodnjih treh do šestih mesecih varčevanje ne bi smelo poznati pri storitvah. Največ bi po njegovih besedah bolnišnice lahko privarčevale na področju dežurstev, zmanjšanjem sprejemov v bolnišnice, z nižjimi cenami zdravil, ki so jih uspeli izpogajati in z zmanjševanjem zaposlovanja za en odstotek, kar bi bilo v skladu s sklepom vlade.
Če bi imela kakšna bolnišnica večje težave, pa lahko prosi državo za najem posojila ali da država ta minus pokrije, je še dejal Kos. ZZZS namreč v skladu z zakoni ne sme jemati posojil, lahko pa jih z dovoljenjem ministrstva za finance najamejo bolnišnice.
Vrhunec: UKC dosegel nižje cene zdravil kot ZZZS
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v tem trenutku nima posebnega problema s plačili dobaviteljem zdravil in medicinskih pripomočkov, je v današnji izjavi za javnost poudaril generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec. S plačili zamujajo za šest dni, tako da "nekega velikega problema" po njegovem mnenju ni. Glede Fakinove izjave, da tudi bolnišnice lahko izpogajajo nižje cene zdravil, pa Vrhunec odgovarja, da se z dobavitelji vseskozi pogajajo za nižje cene.
"V letošnjem letu smo na razpisu za zdravila dosegli nižje cene, kot jih ta trenutek dosega ZZZS. Tako da pozivamo ZZZS, da tudi oni prilagodijo cene, ki jih plačujejo za zdravila, cenam, ki jih mi. Na ta račun lahko ZZZS na letni ravni doseže nekaj milijonov evrov prihrankov," je dejal.
Sicer Vrhunec priznava, da se v vsaki organizaciji vedno da še kaj privarčevati. Vendar pa so bolnišnice v zadnjih letih privarčevale že za 10 odstotkov, poudarja in dodaja, da na ta način več ne gre. Po njegovem mnenju je ZZZS tisti, ki bo moral drugače pristopiti k varčevalnim ukrepom. "ZZZS lahko za enak odstotek in na enak način, kot je nam znižal akontacije, tudi zniža cene in akontacije svojim dobaviteljem. Tako bi lahko ZZZS prihranil tudi 50 milijonov evrov na letni ravni," je dejal.
V UKC Ljubljana ne razmišljajo o takšnih ukrepih kot v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, in sicer da bi od bolnikov zahtevali akontacijo za zdravljenje, če bolnišnica ne bo dobila dovolj denarja od ZZZS. Kot je poudaril Vrhunec, v kliničnem centru ne razmišljajo, da bi obremenili bolnike, saj bi na tak način vzpostavili veliko neenakost in nesolidarnost med bolniki.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.