Dokument bo predvidoma prihodnji teden obravnavala vlada, nato pa bo nastopil čas za široko javno razpravo, ki bo trajala do jeseni. V t.i. belo knjigo - dokument, ki za zdaj še na ravni osnutka opisuje zdravstveno reformo - so po ministrovih besedah zapisali šest temeljnih ciljev: pravičnost pri zagotavljanju sredstev, razporejanje sredstev po potrebah državljanov, boljšo dostopnost, razvoj sistema celovite kakovosti, učinkovitejše upravljanje ter krepitev sistema javnega zdravja. Po obravnavi na vladi bo dokument dostopen tudi javnosti, minister pa je napovedal, da bodo prejeta stališča, pripombe in kritike objavili tudi na internetu.
Poudaril je, da je nastopil čas za spremembe in da znajo razložiti ter utemeljiti, zakaj naj bi bile te takšne, kot jih predlagajo. Dokument pa bodo prek argumentiranih pripomb v javni razpravi skušali še izboljšati. Do sprememb namreč lahko pride le, če se z njimi strinjajo tisti, ki sodelujejo v zdravstvenem sistemu, pa tudi državljani. "Če želimo nekaj spremeniti, tega ne moremo storiti na dosedanji način," je menil že uvodoma in pri tem dejal, da je prav to temeljni problem v slovenskem zdravstvu.
Zdravniki pa si od reforme zdravstvenega sistema želijo bolj pregleden način dela, kjer bi se natančno vedelo, kaj kdo dela in kaj je njegova odgovornost.
Čeprav je po ministrovih besedah vseh šest ciljev zdravstvene reforme enako pomembnih, pa se tudi minister zaveda, da bo v okviru razprave največ pozornosti, tudi v javnosti, najverjetneje deležen prvi, ki predvideva ukinitev doplačil za zdravstvene storitve v današnji obliki. Prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, v katerega so vključeni praktično vsi državljani, po njegovi oceni ni mogoče imenovati prostovoljno. Z uvedbo enotnih premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je bila v zavarovanje po njegovih besedah uvedena regresivnost, saj so premije ne glede na prejemke enake za vse. Tu namreč ne gre za načelo solidarnosti, ampak za načelo vzajemnosti (med mladimi in starejšimi, zdravimi in bolnimi).
Kot je spomnil minister, imamo v Sloveniji doplačila za domala vse storitve, in ta znašajo od pet pa do 50 in celo 75 odstotkov. Z reformo predlagajo torej ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga poznamo danes, hkrati pa uvedbo nekakšnega obveznega sozavarovanja, pri čemer še ni jasno, kako naj bi se ta nova dajatev imenovala (ali naj bi šlo za povišanje prispevne stopnje, zdravstveni davek ali kaj tretjega). Po Kebrovih besedah pogovori na ministrstvu za finance še potekajo, vsi pa se strinjajo, da "v trenutku, ko vsi državljani nekaj plačujejo, tega ni tako nesprejemljivo spremeniti v neko dajatev".
Če bi namesto enotne premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja uvedli obremenitev, izraženo v odstotku bruto dohodka, bi tisti z najnižjimi dohodki plačevali polovico tistega, kar plačujejo za premijo danes, tisti iz višjih razredov pa v odvisnosti od svoje plače toliko več. Dve tretjini bi torej pridobili, tretjina pa bi plačevala več, je povzel minister, ki je pojasnil, da je nova dajatev mišljena iz delojemalčevih in ne iz delodajalčevih sredstev - plačevala bi se iz neto plač, tako kot se sedaj plačujejo premije.
