Na novinarski konferenci po današnji seji vlade, ki je sprejela predlog izhodišč za reformo, je minister Keber poudaril, da z zdravstveno reformo napovedujemo veliko stabilizacijo zdravstvenega sistema v finančnem smislu, boljšo kakovost ter večjo učinkovitost in koristi za državljane. Na celotno besedilo osnutka t.i. bele knjige zdravstvene reforme bo treba počakati še približno teden dni, po ministrovih besedah pa reforma zasleduje šest ciljev: pravičnost pri zagotavljanju sredstev, razporejanje sredstev po potrebah državljanov, boljšo dostopnost, razvoj sistema celovite kakovosti, učinkovitejše upravljanje ter krepitev področja javnega zdravja. Kot je dejal, so z osnutkom bele knjige zadovoljni, pričakuje pa, da se bo dokument skozi javno razpravo še izboljšal. Javna razprava bo potekala do srede oktobra, besedilo bele knjige, ki se bo nato oblikovalo, pa bo podlaga za pripravo zakonov in podzakonskih aktov, potrebnih za izvedbo reforme.
Z reformo bi se torej prostovoljno oziroma dodatno zavarovanje, ki ga iz lastnega žepa plačuje 94-odstotkov vseh zavarovancev, ukinilo. Vse pravice iz tega zavarovanja bi se prenesle v obvezno. Dušan Kidrič z urada za makroekonomske analize zato opozarja, da bi minister Keber s tem ukinili nekaj, kar dobro deluje. "Pri vsakem prenosu se pojavijo težave, to so tako imenovane kolateralne škode, in vedno se pojavijo neke stvari, ki ostanejo nepokrite in nenarejene," pojasnjuje Kidrič.
Kot še zatrjuje minister Keber, naj bi s tem privarčevali 65 milijard tolarjev. Zdravstveni davek oziroma prispevne stopnje bi zaposleni plačevali glede na višino osebnega dohodka, in sicer slaba dva odstotka, upokojenci pa dobre štiri odstotke neto pokojnine. "Če je problem tistih, ki ne morejo plačevati, potem je treba rešiti ta problem. Če je problem premalo denarja, je tudi potrebno nekaj narediti. Vsekakor pa ni treba umaknit zasebnih sredstev iz financiranja javnega zdravstva," dodaja Kidrič.
Vsekakor pa v tem trenutku najbolj skrbi zdravstvene zavarovalnice, saj bi v primeru, če bi reforma kot taka obveljala, izgubile večji del posla. "Tu je problem, ki bi ga morala rešit javna oblast, vendar ne s tem, da jih ukine. To je pač najlažje. Drugače pa mislim, da bi moral biti nadzor nad funkcioniranjem takih zavarovanj od države bistveno večji," zaključuje Kidrič.
Zavarovalnice morebitnih sprememb še ne komentirajo, zdravstvene reforme namreč še niso videli črno na belem. Bela knjiga bo, kot je obljubil minister, javnosti na voljo prihodnji teden.
