Govorci so na javni tribuni nasuli kar nekaj očitkov zdravstvenemu sistemu. Kako bi jih pokomentirali?
No očitno se je predvolilna kampanja že začela in zdravstvo bo očitno pomemben del tega. Rekel bi, da gre za politično opcijo, ki ne more prikriti, da zahteva večjo privatizacijo sistema in večje privatno zbiranje sredstev. In navsezadnje podpira rešitve pri dopolnilnem zavarovanju, ki so pripeljale do nedavno sproženega nevzdržnega stanja. Ta ista opcija je že pred desetimi leti predvidevala razpust zdravstvenih domov in še bi lahko našteval. Skratka, veliko podatkov imamo, da lahko dokažemo, da se je zdravstveni sistem v zadnjih štirih letih izrazito izboljšal.
Ali drži, da bi lahko nekaj denarja iz proračuna namenili zdravstveni zavarovalnici in s tem skrajšali čakalne dobe?
Večkrat sem že tudi sam povedal, in tudi sam si kot minister prizadevam za več denarja. Samo to je najlažji možni način rešitev in ta rešitev vedno trči ob druge potrebe. In na koncu se skupaj v parlamentu, v vladi odločamo, koliko denarja komu nameniti. Kljub vsemu pa želim omeniti, da so se nekatere čakalne dobe v tem času drastično zmanjšale. Srčni bolniki sedaj najdlje čakajo eno leto, v povprečju pa pol leta. To rešitev smo napovedali čez eno leto. Na začetku tega mandata so čakali skoraj dve leti. Početverili smo število operacij sive mrene, za 50 odstotkov smo povečali ortopedske operacije. Skratka, število posegov, ki omogočajo, da veliko manj ljudi čaka in trpi, se je v tem času bistveno povečalo.
Kaj pa neenakost med regijami? Nekje so čakalne dobe veliko daljše kot drugje za isto operacijo.
Poglejte, za operacije, ki se opravljajo na enem mestu so nacionalne čakalne liste. To pomeni, da ni razloga, da bi ljudje čakali. In druga stvar, ljudje lahko imajo prosto izbiro specialista. Nobenega problema ni, da na primer ne pridobiš podatka, ker so na voljo, in poiščeš zdravsteno pomoč v drugi regiji. To je seveda pomoč na specialistični ravni, recimo za posege. Medtem ko na primarni ravni, to pomeni na ravni osnovnih zdravnikov, pa so največje razlike v razponu 5 odstotkov med regijami.
Hudo je tudi pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Ena od možnosti je tudi "uvoz" zdravnikov iz tujine. Pa je sploh dovolj zanimanja za delo pri nas?
V našem načrtu reforme, in tudi sicer, je povečanje števila zdravnikov. Rad bi povedal, da je v prejšnjem obdobju rast zdravstvenih delavcev bila praktično ustavljena. Vemo zakaj; ker je bilo takrat potrebno povečevati plače in je bilo zato porabljenega veliko denarja. V mojem obdobju raste število zaposlenih zdravnikov trikrat hitreje kot v prejšnjem obdobju. Res je to samo približno 1 do 1,5 odstotka na leto. Če me vprašate kakšno je zanimanje v tujini, vam lahko mirno povem: seveda je. Tako kot se naši zdravniki zanimajo za delo drugod, poznam kar nekaj držav, konkretne primere na primer, ko se mladi diplomanti na Slovaškem že učijo slovenski jezik.
Zavarovalnica Vzajemna je napovedala podražitev zavarovalnih premij za upokojence za več kot 13 odstotkov. Desus grozi z izstopom iz koalicije. Zakaj še niste sprejeli izravnalnih shem, vsaj začasnih?
Ker problem ni v teh shemah. Zavarovalnica Vzajemna si je v preteklosti nakopičila dovolj rezerv v skupni vsoti tja do 19 milijard, s katerimi bi pokrila morebitne izgube. Ob tem pa je potrebno povedati, da sploh ni jasno ali te izgube bodo. Izgube v prvih mesecih letošnjega leta ne napovedujejo končnih izgub. Značilno je, da stroški med letom izrazito padejo. Ob tem pa naj še povem, da mi izrazito dvomimo v legitimnost takega sklepanja. Zavarovalnica Vzajemna, bi po zakonu morala v svoji skupščini odražati svoje zavarovance, in to so upokojenci, to so revni ljudje, skratka to smo mi vsi. Prepričan sem, da mi ne soglašamo s tem, da se povečajo premije za upokojence, za tiste, ki so najbolj ogroženi in pripadajo tudi najnižjim socialnim razredom. To pomeni, da je treba storiti vse, da se tak sklep opusti.
