Keber: Minister išče žrtveno jagnje za svoje napake

Izredni nadzor v ljubljanskem zdravstvenem domu, vzporedno pa tudi v zasebnem zavodu Multimedicus – skupni imenovalec pa doktorica Antonija Poplas Susič, direktorica javnega in obenem lastnica zasebnega zavoda, v katerem opravlja zdravniško dejavnost, medtem ko je v javnem zavodu ne. 

Župan Zoran Janković je direktorici stopil v bran, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pa, kot je ta dejal, posvaril, naj javni zavod in direktorico pusti "čisto na miru". 

Nekdanji zdravstveni minister za zdravje Dušan Keber je dejal, da podrobnosti zadeve sicer ne pozna, a je poudaril, da je Poplasova izjemna zdravnica, ki jo izjemno ceni, in da si ne more misliti drugega, kot da "minister išče žrtveno jagnje za svoje napake". Pri tem je poudaril še, "da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan 20-odstotna dvoživka pri dveh zasebnikih."

Gučkova pa komentira, da se ji zdi deljenje zdravnikov na različne strani nerazumljivo. Kot pravi, sama trenutno na svojo listo in na svojo odgovornost ne more sprejeti nobenega pacienta več: "Nikoli ne bi želela pacientu škoditi in ne bi si odpustila, če bi zaradi preutrujenosti povzročila napako, ki bi povzročila težke posledice. Moram poskrbeti, da delam še varno."

Keber je presunjen nad dejstvom, da tako velik problem, kot je skoraj 140.000 pacientov brez opredeljenega zdravnika, vlada po njegovem mnenju jemlje tako lahkotno, kot da je to le še eden dodatni problem v zdravstvu: "Tako velikemu številu državljanov odvzemamo pravico do vstopa v zdravstveni sistem, kar je neustavno." Rešitve obstajajo, te niso le v povečevanju normativa, pravi. Kot dodaja, bi bilo treba spremeniti vsebino dela zdravnikov: "Kaj je bolje, spremeniti vsebino dela, da bodo vsi bolniki prišli do zdravstvenih storitev, ali se sklicevati na preobremenjenost in kakovost dela, kar pa toliko pacientov pusti izven ordinacij?"

Če bi se normativ zaostril in bi morali zdravniki sprejeti še nove paciente, bi se, kot pojasnjuje Gučkova, pri njej čakalna doba z desetih dni verjetno povečala na približno 20 dni. 

Kaj naj torej storijo tisti, ki so brez zdravnika? Kot odgovarja Gučkova, "V ZD Ljubljana vsakega obravnavajo, ne vpisujejo pa jih na svoje liste." Kot je spomnila, pa bodo od 1. januarja dalje organizirane tudi ambulante za neopredeljene. Gre za približno sedem odstotkov pacientov, kar pomeni, da večina bolnikov še vedno ima izbranega osebnega zdravnika, je še izpostavila. 

Kot vztraja Keber, je normativ števila opredeljenih bolnikov zelo blag in pri tem poudarja, da so neopredeljeni pacienti v izrazito neenakem položaju: "Res je, da ima zelo veliko zdravnikov več opredeljenih bolnikov, a če izračunamo, nam glede na ta normativ manjka še 250 zdravnikov, pripravlja pa se 60 ambulant za neopredeljene bolnike." Te je zato imenoval za metanje peska v oči, saj bodo bolnike v teh ambulantah sprejemali isti družinski zdravniki, ker drugih ni: "Zakaj jih torej ne bi preprosto sprejeli v svoje ordinacije, kar bi bilo bistveno bolje. Saj nadomestna ambulanta bo imela več pacientov, pacient bo vedno imel drugega zdravnika, nevarnosti za napake se bodo povečale." Rešitev zato vidi v razbremenitvi vsebine dela zdravnikov, kot primer je navedel administrativno delo.