'Kdor ne dela, naj ne je'?

Poslanci in poslanke so obravnavali novelo zakona o socialnem varstvu, ki predvideva poostren nadzor sistema dodeljevanja denarnih socialnih pomoči.

Novela določa, da prejemnik denarne socialne pomoči, ki je brezposeln, za šest mesecev izgubi pravico do pomoči, če zavrne vsakršno, tudi humanitarno delo. V postopku obravnave je bila naknadno vključena še varovalka, po kateri bodo mnenja o ustreznosti zaposlitve izdajale rehabilitacijske komisije 1. stopnje, ki so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Pri čemer bi komisija izdala mnenje v primeru, ko prejemnik pomoči zavrne zaposlitev, in sicer po postopku zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti.

Iz vrst opozicije je bilo slišati pomisleke, da predlog ni primeren, zato ga želijo z dopolnili preoblikovati, čemur pa v koalicijskih strankah niso naklonjeni.

Po predlogu LDS in SD bi bilo potrebno bolj natančno določiti, kakšno zaposlitev je iskalec zaposlitve dolžan sprejeti, govoriti pa bi morali o "primerni zaposlitvi", ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do ene stopnje nižjega tarifnega razreda. SD bi prejemnike denarnih socialnih pomoči izenačili s prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V zakon želijo vpeljati tudi možnost, da bi lahko upravičenci do socialnih pomoči odklonili ponujeno delo iz razloga ugovora vesti.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je prepričan, da bo zakon spodbudil brezposelene prejemnike socialnih pomoči k večji aktivnosti. “Pri denarnih socialnih pomočeh uvajamo bolj učinkovito spodbujanje brezposelnih prejemnikov socialnih pomoči k večji delovni aktivnosti za vse, ki so za to sposobni," je poudaril v uvodu v razpravo. Po ministrovih besedah je treba spremeniti sam sistem, kar narekuje sedanje stanje, ko je ob dvigu standarda število prejemnikov socialnih pomoči zelo naraslo, med njimi pa je kar 40 odstotkov mladih do 26 let.

Ustanavljanje "lokalne policije"?

Poslanke in poslanci so opravili tudi razpravo o noveli zakona o državljanstvu Republike Slovenije in zakona o občinskem redarstvu. 

Zakon o občinskem redarstvu ureja uresničevanje pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Razprava je tekla tako o delitvi pristojnosti med občinskim redarstvom in policijo, kot tudi o dodatnih obremenitvah občinskih proračunov kot posledice uveljavitve zakona.

Občine bodo po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja redarstvo lahko organizirale na tri načine. Za mestne občine je vzpostavitev mestnega redarstva obvezna. Tudi ostale občine lahko ustanovijo občinsko redarstvo, ali pa se jih več odloči za ustanovitev skupne občinske uprave, pri čemer jim bo država zagotovila 50 odstotkov sredstev za njeno delovanje. Tretja možnost je, da naloge občinskega redarstva opravlja občinski redar kot pooblaščena uradna oseba, je pojasnil minister.

Ob tem je izpostavil, da bodo občine morale sprejeti tudi t.i. občinski programski varnostni načrt in ga bodo morale uskladiti s programi policije.

Opozicija opozarjala, da se ustanavlja "lokalna policija", pri čemer pa občine za nove obveznosti niso pripravljene. Nepotrebne se ji zdijo tudi predlagane rešitve v noveli zakona o državljanstvu , med drugim se ne strinjajo s predvideno prisego državi. 

Različna mnenja o prisegi

Prisega o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda RS po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Zvonka Zinrajha nadomešča dosedanjo izjavo, da oseba s pridobitvijo slovenskega državljanstva soglaša s pravnim redom RS, je povedal Zinrajh.

SD se zdi vprašljiva, saj "takšne načičkane prisege" po navedbah Mirana Potrča nima nobena država EU."Če se bomo skupaj odločili za prisego, bo ta pač tista, ki je normalna in ki zahteva spoštovanje in lojalnost ustavnemu redu Republike Slovenije in morda še resnemu izpolnjevanju svojih dolžnosti in obveznosti, kaj več pa najbrž ni treba priseči," je menil Potrč.

Novela azkona o državljanstvu prenaša stvarno pristojnost odločanja v postopkih pridobitve in prenehanja državljanstva Slovenije na upravne enote, MNZ pa bo postal nadzorni organ, ki bo v postopkih pridobitve državljanstva opravljal revizijo. 

Spremembe sicer prinašajo podaljšanje dobe trajanja zakonske zveze za prosilce, poročene s slovenskimi državljani, na tri leta, uvaja strožje pogoje za prosilce, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje ter olajševalne okoliščine za osebe, ki so v Sloveniji zaključile najmanj visokošolski program, ter zamejskim Slovencem, zdomcem in izseljencem slovenskega rodu.