'Kdor je objesten kot voznik avtomobila, bo verjetno tudi objesten kolesar'

Lepo poletno vreme je na ulice mest privabilo občutno večje število kolesarjev, saj se številni te dni v službo in po opravkih raje kot z avtomobilom ali avtobusom odpravijo s kolesom. Najbolj pestro je v dveh naših največjih mestih, Ljubljani in Mariboru, kjer kolesarjev kar mrgoli.

Vožnja s kolesom skozi središče Ljubljane ali Maribora zna biti kar kaotična, predvsem v času prometne konice. Prepletajo se različni udeleženci v prometu, kolesarji pa morajo biti pozorni na motorna vozila, pešce in tudi druge kolesarje. Med izkušene kolesarje, ki kolo kot prevozno sredstvo uporabljajo večino leta, so se namreč v teh dneh pomešali tudi kolesarji, ki kolesarijo le ob lepem vremenu. Vmes so tudi takšni, ki imajo manj izkušenj, in so tako lahko bolj pazljivi ali pa le bolj nerodni. Če prištejemo še takšne, ki ne prilagodijo hitrosti svoje vožnje, se možnost, da se vožnja po opravkih spremeni v vožnjo v bolnišnico, še povečajo.

V Slovenski kolesarski mreži sicer pravijo, da se je v Ljubljani v zadnjih desetih letih največ nesreč zgodilo na Dunajski (189), Celovški (168) in Zaloški cesti (126). V Mariboru pa se med prve tri ulice z največjim številom nesreč v mestu uvrščajo Titova cesta (77), Ljubljanska ulica (45) in Cesta Proletarskih brigad (42). Kot pravijo na Slovenski kolesarski mreži, se je največ nesreč, ki so imele hujše posledice, zgodilo na Vodnikovi cesti v Ljubljani, medtem ko ima tak "neslavni" sloves v Mariboru Gorkega ulica. "Na teh dveh ulicah je pri 20 odstotkih nesreč kolesarjev posledica smrt ali huda telesna poškodba. To pomeni vsak peti kolesar," je opozoril generalni sekretar Slovenske kolesarske mreže Josip Rotar.

Rotar je sicer pri vožnji s kolesom predlagal veliko strpnosti in odgovornosti. "Kdor je objesten kot voznik avtomobila, bo verjetno objesten tudi kot kolesar. Ne gre za različne ljudi, ampak samo za različna prevozna sredstva," je povedal Rotar, a dodal tudi, da s kolesom voznik bistveno manj ogroža svojo okolico kot z avtomobilom ali tovornim vozilom.

Infrastruktura v obeh mestih ima določene pomanjkljivosti

Ob prepletanju različnih vozil v središču mest pa se hitro pokažejo tudi pomanjkljivosti infrastrukture. Rotar je povedal, da se v zadnjih letih sicer stvari izboljšujejo, a je še vedno veliko motečih ovir in neprimerno speljanih kolesarskih površin. Te po besedah Rotarja ljudi odvračajo od kolesarjenja, so nevarne in jih celo silijo v prekrške.

Policisti pravijo, da prepletanje različnih udeležencev na isti prometni površini seveda ni optimalno, tako da je na podobnih površinah potrebna še večja previdnost in strpnost. Na PU Ljubljana so sicer poudarili, da imajo na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa pešci vedno prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa. "Promet kolesarjev je sicer dovoljen, vozniki pa morajo voziti posebno previdno tako, da ne ogrožajo pešcev," so dodali.

'Pristojni neradi odvzemajo prostor motornemu prometu'

Problemi konfliktnih točk, kjer se promet zgosti, se sicer rešujejo na različne načine. "V ozadju pa mora biti jasna odločitev, komu se pri zagotavljanju prostora daje prioriteto," je povedal Rotar. Po njegovih besedah imajo v mestnih središčih ponavadi prednost pešci pred kolesarji in motornim prometom. "Je pa razumljivo, da v Sloveniji pristojni zelo neradi odvzemajo prostor motornemu prometu. Stvari je treba premikati postopoma, ne čez noč," je povedal.

Mestne oblasti težave sicer rešujejo različno, tako na Mestni občini Ljubljana (MOL) kot na mestni občini Maribor (MOM) pa se zavedajo, da obstajajo določene pomanjkljivosti glede infrastrukture. Vendar pa na obeh občinah ocenjujejo, da se je zaradi določenih ukrepov infrastruktura v zadnjih letih izboljšala.

MOL je med drugim vključena v evropski projekt CIVITAS ELAN, v tej akciji pa sodeluje z Ljubljansko kolesarsko mrežo. Na območjih za pešce kolesarjem delijo letake z vsebino, s katero jih želijo izobraževati, in tudi v letošnjem letu načrtujejo nekatere izboljšave infrastrukture. Prepričani so, da k boljši varnosti kolesarjev pripomore tudi prometna signalizacija, ki zeleno luč za kolesarje prižge nekaj sekund pred zeleno lučjo za avtomobile. "Da kolesarji lahko prvi zapustijo križišče, je bistveno bolj varno, kot da vozijo ali zavijajo v križišču skupaj z avtomobili," pravijo na ljubljanski mestni občini.

Mariboru pa je občutno pomagal EU projekt TRAMOB. V MOM so v zadnjih treh letih v ureditev kolesarskih stez namreč vložili več kot 500.000 evrov, levji delež teh sredstev pa so dobili ravno iz projekta TRAMOB. V okviru tega projekta so v letu 2010 in 2011 v ožjem mestnem središču tako lahko uredili skoraj sedem kilometrov novih kolesarskih stez. Tudi MOM sodeluje z Mariborsko kolesarsko mrežo (MKM). "Zavedamo se, da je sodelovanje s civilno sfero kolesarjev, katero MKM zagotovo predstavlja, zelo pomembno, saj je pri iskanju primernih rešitev urejanja kolesarskih površin pomembna širša družbena sprejemljivost neke rešitve," pravijo na MOM. "Noben načrtovalec namreč ne želi v prostor umeščati rešitev, ki bodo ostale neuporabljene in nezaželene pri uporabnikih," so dodali.

Tudi Rotar pravi, da zadnja leta opažajo vedno večji posluh za težave kolesarjev. "Opazi se, da tudi oblasti namenijo nekoliko več denarja kolesarskemu prometu," je dejal Rotar. Obstajajo sicer tudi takšni uradniki, ki vidijo v kolesarjih nadlogo, a Rotarja veseli, da je takšnih uradnikov vedno manj.