Opozicija v polemikah o zakonu o RTV Slovenija "vehementno uporablja besednjak za množično zavajanje slovenske javnosti", je ocenil poslanec SDS Miro Petek in ob tem predstavil mednarodno primerjavo ureditev evropskih javnih radiotelevizij, s katero ministrstvo za kulturo dokazuje primerljivost novega zakona z ureditvami v EU.
Petek je poudaril, da večino članov sveta javne RTV v 20 članicah EU in v treh drugih primerljivih evropskih državah (Hrvaški, Islandiji in Norveški) imenujejo demokratično izvoljene institucije (parlamenti, vlade oziroma predsedniki držav).
V nobeni od analiziranih držav, razen v Sloveniji, ni predsednik sveta karierni predsednik politične stranke in nikjer niso zabeležili, da bi se predsednika dveh političnih strank v javnosti prepirala o tem, katera od strank bolj obvladuje javno RTV, je dejal Petek. Ministrstvo tudi ni našlo primera države, kjer bi zakonodaja dopuščala konflikt interesov članov organov javne RTV "in torej odpirala vrata korupciji", kot je zapisano v gradivu ministrstva. Poslanec SDS je tako zaključil, da je vladni zakon o RTVS evropsko primerljiv in ne bo več omogočal omenjenih "posegov v javno RTV".
Petek je podatke črpal iz analize ministrstva za kulturo, ki je odgovorilo na več vprašanj predsednika odbora DZ za kulturo šolstvo in šport Branka Grimsa (SDS). Grims je povedal, da je odgovor ministrstva že posredoval vsem poslanskim skupinam. Ministrstvo je analiziralo ureditve držav EU, ki imajo podoben organ, kot je programski svet RTVS.
LDS: Izjava Grimsa deloma zavajajoča
Navedbe Grimsa, da glas proti zakonu o RTV Slovenija pomeni glas proti zaposlenim v tem javnem zavodu, saj so jim s sedaj veljavnim zavodom kršene pravice do sodelovanja pri upravljanju zavoda, so deloma zavajajoče, pa menijo v poslanski skupini LDS. "Nesprejetje" zakona na referendumu namreč ne odvezuje Državnega zbora, da skladno z odločbo ustavnega sodišča vprašanje ustanovitve sveta delavcev ne uredi v zakonu o zavodih.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je sedanji zakon o RTVS neustaven, saj ne ureja sodelovanja zaposlenih pri upravljanju zavoda. Zakon bi namreč moral zapovedati tudi ustanovitev predstavniškega telesa delavcev - sveta, ki bi moral skupaj z imenovanimi predstavniki delavcev sodelovati pri upravljanju zavoda prek njunih organov - sveta in nadzornega odbora. RTV Slovenija sicer svet delavcev ima, vendar pa je ta določen le s statutom zavoda, ki je zgolj notranji organizacijski pravni akt. Pravna država pa zahteva, da je uresničevanje pravic določeno z zakonom, ki ga mora sprejeti DZ, pojasnjujejo v LDS.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi tudi ugotovilo, da morali takšne oblike soupravljanja zagotoviti tudi drugi zavodi, ki so bili podobno kot RTV Slovenija ustanovljeni s posebnimi zakoni in na podlagi zakona o zavodih, ki pa takšnih določb ne vsebujejo. Zato je ustavno sodišče zakonodajalca pozvalo, da to vprašanje uredi ali s spremembo zakona o Radioteleviziji Slovenija ali pa zakona o zavodih. Za odpravo neustavnega stanja bi tako zadostovala že ureditev vprašanj v enem izmed obeh zakonov".
SD vladnemu gradivu ne verjamejo
Poslanke in poslanci opozicijskih Socialnih demokratov (SD) pa odgovorom ministrstva za kulturo, ki se nanašajo na mednarodno primerljivost veljavnega in novega zakona o RTV Slovenija, ne verjamejo.
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je v izjavi za javnost pripravljeno gradivo ministrstva za kulturo označil "za zavajajočo in zlonamerno manipulacijo". "Na podlagi le delnih in samo interesom vlade prirejenih podatkov se delajo nepravilni sklepi. In ker gre za ministrstvo, ne moremo misliti drugače, kot da se to dela zlonamerno in z jasnim ciljem, to je z lažmi prepričati državljanke in državljane, da na referendumu 25. septembra podprejo novi zakon o RTV," je še prepričan Potrč.
V poslanski skupini SD zato državljankam in državljanom predlagajo, da še naprej, po lastni pameti in prepričanju, slede javni razpravi in se udeleže referenduma. Glede na metode, ki jih za uveljavitev tega zakona uporablja vladna koalicija, so v SD še bolj prepričani, da je na referendumu 25. septembra treba glasovati proti novemu zakonu o RTV in zagotoviti, da bo neodvisna, javna, RTV tudi v bodoče lahko razkrivala prebivalcem tako očitne neresnice, je še zapisano v izjavi vodje poslanske skupine SD Potrča.
''Glas proti zakonu je glas za svobodno RTV''
Danes je sicer začela delovati nevladna in nestrankarska Pobuda za javno RTVS. Članice in člani pobude so začeli kampanjo in predstavili deklaracijo, s katero volivke in volivce pozivajo, naj se referenduma udeležijo ter naj na njem glasujejo proti zakonu in s tem za svobodno RTVS, ki naj bo v rokah javnosti, torej tistih, ki jo z naročnino neposredno financirajo.
Pod pobudo in s tem "za javni servis RTV, ki naj bo v rokah javnosti, ne politikov" so se podpisali ustanovni člani novinar in publicist Jurij Gustinčič, profesor ekonomije, bivši rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger, dolgoletni novinar in dopisnik, bivši predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak, profesorica novinarskega sporočanja na ljubljanski FDV Manca Košir, predsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak, upokojena profesorica, dolgoletna članica sekretariata Unesca Breda Pavlič in profesor komunikologije na FDV Slavko Splichal.
